VISOŠKI TARZAN(i)

Danes se je v Moderni galeriji pričela mednarodna konferenca “Zmagovalci ali poraženci?”. Predstavniki muzejev iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Makedonije ter Češke, Latvije in Poljske bodo vse do jutri debatirali o zbirkah in arhivih v postsocialističnih državah z aktualnega družbenopolitičnega vidika.

Povod za konferenco je bila, poleg Evropskega leta kulturne dediščine, predvsem retrospektivna razstava Marija Preglja. Ta naj bi namignila na svetlejšo prihodnost sodelovanja drugače izoliranih umetnostnih institucij na področju bivše Jugoslavije. Pregelj je namreč svoje delo enakovredno zapustil Moderni Galeriji v Ljubljani ter Muzeju za savremeno umetnost v Beogradu, ki sta od razpada bivše države prvič izvedle takšno medinstitucionalno povezovanje. Današnji program, ki ste ga najverjetneje zamudili, če zanj sedaj slišite prvič, saj se je začel že ob deseti jutranji uri, je otvoril umetnostni kritik, teoretik medijev, kustos in filozof Boris Groys. Groys rad poudarja muzealizacijo Vzhoda in vzhodnoevropske umetnosti, ki se kaže skozi številne odkupe in razstave na Zahodu, ki naj bi po njegovo tudi nakazovala zmagovalca hladne vojne - to je tisti, ki kupuje, to je tisti, ki zasebno financira. Ali bodo premišljevanja zbranih kustosov in muzeologov iz slovanskega spektra Evrope, brez resne prisotnosti predstavnikov omenjenega Zahoda, strnili skupaj kaj novega, lahko preverite tudi jutri, ko bo okroglo mizo ob desetih zjutraj otvorila direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac.

Če smo že bili pri zamujanju, vas lahko opomnimo, da če še niste videli razstave “Janez Janša” avtorjev Janeza Janše, Janeza Janše in Janeza Janše, ki je bila na ogled prejšnji mesec v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani, lahko njihov dosedanji opus od danes zvečer dalje motrite v Umetnostni galeriji Maribor.

Kulturne novice bomo zaključili v ljubljanski Drami, ki danes ponuja možnost izbire med dvema uprizoritvama. V Mali drami bo eksotična drama “Tarzan” preizpraševala dinamiko zaljubljenega para po tem, ko se hollywoodska zgodba zaključi. Takrat vanjo (ponovno) vstopi tretji vogel s kapitalističnimi tendencami. Prispodobe džungelske ljubezni so neusmiljeno komične, čeprav so roko na srce seveda prej tragične. Pa saj tega se vsi zavedamo. Ker jih pač živimo. Zato bodo v glasbeni spremljavi prisotne tudi ukulele. Da ne bo kdo vzel česa preresno.

Če bi o dinamikah parnih in neparnih odnosov razmišljali v slovenskem kontekstu, pa se raje odločite za danes premierno* uprizoritev Visoške kronike. Ta vam bo prinesla še vprašanja o čarovnicah, družbeni zaostalosti ter ljubezni do domače zemlje ter aktualnosti sto let starih besed. Poslušajmo odlomek, zapisan s strani režiserja, Jerneja Lorencija.

Smo Slovenci Izidorji ali Juriji?

Izidor je nosil grehe očeta. Izidor je živel pravila okolja. Pridno je delal. Ko bi se moral upreti, je obmolčal, Izidor. Bal se je očeta in bal se je boga, Izidor. Ko je Izidor ljubil, je ljubil neodločno in molče. Ko bi moral Izidor zakričati, se je obrnil stran. Izidor je dopustil možnost, da je Agata čarovnica. Ker je pridno delal in ker se je bal. Izidor ni živel.

Gledal je v tla, ko bi moral pogledati v oči. Gledal je v nebo, ko bi moral udariti na gobec. Izidor. Jurij je zakričal. Jurij je ljubil. Jurij je skočil.

Smo Slovenci Juriji ali Izidorji?

So Slovenke Margarete ali Agate?

Ne ena ne druga ni pripravila Kulturnih novic, to je bila tista tretja - Urška.

*popravek: Visoška kronika je bila premierno uprizorjena že 20. januarja 2018, avtorica se opravičuje za napačno podano informacijo.