Visoki jezik ušesa

Drage poslušalke in poslušalci,

dobrodošli v predprazničnih kulturnih novicah. Praznični teden začenjamo z obeležitvijo enega najbolj znanih pripetljajev v življenju nizozemskega postimpresionističnega slikarja Vincenta van Gogha, ki si je 23. decembra 1888 odrezal levo uho. V ledenem nedeljskem jutru, ko je iz francoskega Arlesa, predvidevamo, še zleknjenega v hipnosti predprazničnega, odtekal dan pred božičnim večerom, je umetnik s svoje komode pograbil majhno britvico in se prikrajšal za levo ušesno mečico. O razlogih, s katerih je Van Gogh pivnal poriv za  mrakobno dejanje, si zgodovinarji niso enotni, pripisujejo jih bodisi alkoholizmu bodisi sporu z Gauguinom, seveda bi lahko bila tudi odsotnost materinske ljubezni in podobno. Kulturne novice pa nadaljujemo z napovedjo dogodkov, ki bodo primaknili zidak v kulturni univerzum pričujočega dne.

Drevi bo ob dvajsetih v Veliki dvorani Centra kulture Španski borci potekala uprizoritev drugega dela vokalne predstave performerke, koreografinje, plesalke ter piske Male Kline SONG II, ki tematsko hrbtišče črpa iz biblijske Visoke pesmi. Z omenjenega monumentalnega mističnega besedila je predstava odluščila svoje izhodiščno vprašanje iskanja trajnega odnosa z drugim. Drugi del tega scenskega triptiha je vokalna kompozicija za moškega izvajalca, ki zahteva potopitev in bližino. Trilogija SONG izhodišča koplje v preizpraševanju jezika in njegovega potenciala, pri čemer uporablja instrument telesa in glasu.

Temeljne tematske poudarke trilogije SONG je orisala avtorica Mala Kline.

IZJAVA

O navezavi SONG-ov na Visoko pesem, Mala Kline.

IZJAVA

O posebnostih SONGA II v trilogiji ponovno Kline.

IZJAVA

In zadnji del trilogije? Mala Kline.

IZJAVA

Nocoj bo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v izvedbeni formi Senzorium gledališča potekala ponovitev Božanske komedije. Temeljna uprizoritvena ost je v tej predstavi, v kateri so akterji pravzaprav pod odrom in ne na njem, koncept Placeba iz kvantne fizike. Naše misli kot derivati možganske aktivnosti zmorejo namreč najceloviteje proizvajati tako imenovane Vice, Pekel ali Raj, ki jih najhuje in v najbolj absolutni uresničitvi izkušamo ravno tukaj, v lastnem utelešenju na presečišču nekega kraja in prostora. Prikaz srednjeveškega dela Danteja Alighierija bo izveden na empirični način senzorialnega popotovanja v režijskem nareku Barbare Pie Jenič ter zvočne podobe Petra Jenka.