Vizualno-poetični sprehod po galeriji

Poslušalstvo, pozdravljeno! Tokrat smo se za vas odpravili v izvidnico v Galerijo P74 [pe štiriinsedemdeset]. Njene prostore sta prejšnji četrtek, 10. februarja, uradno zasedli umetnici Valerija Intihar z razstavo Spikslane fotke in Nežka Zamar z Zaporedji prostorov ter se prvič samostojno predstavili slovenski publiki. Kontekst dvojne razstave nam je pojasnila kustosinja Nina Skumavc.

izjava

Vsaka od umetnic je napolnila eno sobo. Pa se za začetek sprehodimo med Spiklasnimi fotkami Valerije Intihar. Kot izpostavi avtorica, jo zanima raziskovanje odnosa med objektom, njegovo fotografijo in materialnostjo v prostoru. Podobe na razstavljenih fotografijah sicer spominjajo na realne objekte, ki so nam znani iz vsakodnevne rabe, a so ti nazobčani, nagubani ali drugače deformirani, tako da se njihov primarni pomen in namembnost zabrišeta. Kot bi gledali fotografijo s slabo resolucijo. Zamik realnega v fikcijo zanima Intihar že od časa študija.

izjava

A na zidovih pričaka obiskovalce bore malo fotografij. Večina jih je razporejenih po tleh, naslonjenih na stene ali na podstavkih, ki spominjajo na odslužen gradbeni material, iverne plošče, kos valovite strehe in ploščice. Umetnica pove:

izjava

In nadaljuje:

izjava

Omenjena vaja pa je potrebna tudi v sosednji sobi, v kateri je instalacija Zaporedja prostorov Nežke Zamar. Osvetljene pole belega papirja visijo s stropa in obiskovalca kakor stene obkrožajo s treh strani. Kamnite stene, če smo natančni, saj beli papir, ki ga opazujemo, ni izdelan iz celuloze, ampak iz kamna. Nanj so previdno vrezane besede, tako da oblikujejo relief, a tankega lista začuda nikoli ne prerežejo. Obiskovalec se obrača, nagiba glavo in išče položaje, v katerih bi najlažje prebral, kar je zapisano na papirju. Izzive postavitve opiše Skumavc.

izjava

Umetnica, ki je študirala in večinoma ustvarja v tujini, od Benetk do Istanbula in dlje, s tokratno instalacijo nadaljuje raziskovanje odnosa med jezikom oziroma literaturo in vizualnimi umetnostmi. Z belih pol prebiramo transkripcije digitalnih zapisov in sporočil v različnih jezikih. Obiskovalec sam odloča, ali bo vsako polo bral kot samostojen izdelek ali pa bo z lastno montažo branja vodoravno, navpično ali s preskakovanjem ustvarjal lastno pripoved in interpretacijo.

Razstavi sta idejno in izvedbeno nastajali ločeno in tudi prostorsko nista vezani druga na drugo, a je med njima vendarle mogoče potegniti vzporednico ali dve. Svoj pogled predstavi Skumavc.

izjava

Za vse, ki imamo radi umetnost tistega in tega časa, bosta razstavi Nežke Zamar in Valerije Intihar na ogled še do 3. marca. Dve za ceno ene, se splača!

Kulturne novičke je pripravila vajenka Iva.