Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli

Kulturne novice začenjamo s predstavo kolektiva Beton Ltd. z naslovom »Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli«. Nastala je v produkciji Anton Podbevšek Teatra in koprodukciji Ljubljanskega Bunkerja, na ogled pa vam bo nocoj ob 20. uri v Stari elektrarni. Predstava izhaja iz absurda, kot ga opredeljuje trenutni kontekst časa in kot ga v delu Morilec brez razloga razvija francoski dramatik romunskega rodu Eugene Ionesco. Kakšen premislek odpira o nas samih in stalno spreminjajočih se okoliščinah, nam je povedala igralka Katarina Stegnar:

////////////////////////IZJAVA V POSNETKU/////////////////////////////////////

Predstava torej govori o kombinaciji preteklega in sedanjega, obljubljenega in zapravljenega, predvsem pa izgubljenega časa, ki je pretekel vmes, ko smo zaznavali neko drugo realnost od tiste, ki je dejansko bila. O tem kaj vse smo izgubili, nadaljuje Stegnarjeva:

////////////////////////IZJAVA V POSNETKU/////////////////////////////////////

Kot se Morilec sooči z Berengerjem in mu postavi nekaj eksistencialističnih vprašanj, so torej člani kolektiva v projektu zastavili vprašanja sami sebi in drug drugemu, ki se nanašajo na osebna, poklicna in družbena izhodišča, ki segajo v tri ločena časovna obdobja; v leto rojstva in kontekst nekdanje skupne države Jugoslavije,  v obdobje odraščanja, ki se zaključi z zrelostnim izpitom, in v projekciji v prihodnost, ki ostaja neoprijemljiva. Igralka Katarina Stegnar zaključi z aktualnostjo predstave:

////////////////////////IZJAVA V POSNETKU/////////////////////////////////////

Nadaljujemo z novico, da je v slovenščini te dni izšel srbski roman Vražje tirnice avtorja Bojana Bosiljčića. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vas zato vabi na literarni večer, ki bo ob 19. uri v kulturnem centru KULT3000 na Metelkovi. Z novinarjem, urednikom in pisateljem Bosiljčićem bo tančice naše skupne zgodovine odstirala igralka Aleksandra Balmazović. Gre za ljubezenski roman, katerega krivulje se zapletajo in razpletajo vzporedno s krivuljami in šivi, po katerih je popokala država, v kateri so živeli njegovi protagonisti. Zgodba se začne poleti leta 1979 na jadranskih plažah, kjer trije mladeniči doživljajo ekstatične počitnice v zadnjem letu najbolj srečnega desetletja prejšnjega stoletja. V drugem delu knjige se piše leto devetdeset, ko zgodovina obrne svojo novo, bolj krvavo stran. O tem, kakšna vprašanja roman odpira tudi za slovenskega bralca, smo povprašali pomočnico direktorja iz JSKD-ja Urško Bittner Pipan:

////////////////////////IZJAVA V POSNETKU/////////////////////////////////////

Kulturne novice je pripravila Sabrina.