Vseprisotnost jezika
Danes je dan, ki so ga Združeni narodi leta 1999 razglasili za svetovni dan maternega jezika. Dan je bil izbran kot spomin na leto 1952, ko so se pakistanski študenti združili v protestnem shodu proti zakonsko zaukazani uporabi jezika urdu in zahtevali zakonsko uporabo njihovega materinega jezika, bengalščine.
Jezik je tisti del človeštva, ki se razvija, a tudi izumira. Je zatočišče in je orožje. Je tisto, s čimer se identificiramo, kar nas oblikuje in predstavlja enega pomembnejših kulturnih temeljev. Po nedavnih dogodkih na avstrijskem Koroškem se ohranjanje materinega jezika kaže kot nekaj, na kar ne smemo pozabiti. Okoli tega pomembnega elementa kulture se bo danes v Klubu Lily Novy ob šestih pričelo srečanje porabskih Slovencev.
Dogodek nosi ime Uspavanke slovenskih mater na Madžarskem, govorili pa bodo o problematiki ene izmed slovenskih manjšin. Na dogodku, ki ga soorganizirata Društvo slovenskih pisateljev in Cankarjev dom, bodo sodelovali Erika Köleš Kiss, zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu, pesnik Dušan Mukič, Katalin Munda Hirnök, raziskovalka na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani in pa urednica tednika Porabje, Marijana Sukič. O stanju porabskega narečja smo se pogovarjali s publicistom in literarnim zgodovinarjem Francijem Justom, ki bo današnji dogodek tudi povezoval.
Kaj je v toku zgodovine pripeljalo do takega stanja in kakšni so nastavki za ohranitev jezika pri t. i. srednji in mlajši generaciji?
Jezik je del našega vsakdana, ta pa se vpisuje v jezik kot se vsakdan vpisuje na platna slovenske akademske slikarke Taje Ivančič. Danes ob osmi uri in dvajset minut se bo v prostorih Jalle Jalle na Metelkovi otvorila njena razstava, naslovljena Krasni novi svet. Tajo Ivančič smo glede na ozadje današnjega dne vprašali, kako se jezik vpisuje v njena vizualno-umetniška dela.
Povezave med distopičnim Huxleyevim svetom in grotesknimi ter absurdnimi podobami, ki se posmehujejo današnjemu svetu, so po besedah kustosinje Doroteje Maserko razvidne predvsem v kritiki tehnološkega razvoja, današnjega sveta, miselnosti in življenja.
Kulturne novice je v materinščini pripravila Kaja.
Prikaži Komentarje
Komentiraj