Zakon, ki ne debirokratizira

Cenjeno poslušalstvo, pozdravljeno v današnjih Kulturnih novicah, tedenski merici kulturne politike. Posvetili se bomo Zakonu o debirokratizaciji, ki je posegel tudi na polje kulture. Čeravno o njem ni veliko govora, posebno v kulturnih logih, pa njegov vpliv ni tako zelo nedolžen, kot se morda zdi na prvi pogled.

Zakon o debirokratizaciji je Državni zbor Republike Slovenije sprejel dne 27. decembra 2021. Zakon naj bi olajšal postopke dostopa do javnih storitev, ukinil nekatere administrativne ovire in izboljšal konkurenčno poslovno okolje. Tako imenovani prvi paket za debirokratizacijo posega v skupno kar dvanajst zakonov, dodatno pa razveljavlja še nekaj drugih zakonov in podzakonskih predpisov, ki se po spremembah ne bodo več uporabljali. V prihodnosti naj bi sledilo še več tovrstnih paketov. Zakon je začel veljati konec januarja letos, kar časovno sovpada z začetkom projektnega razpisa ministrstva za kulturo.

Debirokratizacijski zakon na področju kulture spreminja Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki ima znotraj kulturne politike ključno vlogo pri urejanju javnega financiranja. Pri obrazložitvi, kakšne spremembe pravzaprav prinaša novi zakon, nam je pomagal Nejc Avbelj, pomočnik direktorja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, pravnik in soavtor primerjalne analize Centra za kreativnost, ki je obravnavala strokovne komisije na ministrstvu za kulturo in v javnih agencijah.

izjava

Kljub odsotnosti resnične javne razprave se je na predloge zakona o debirokratizaciji uradno odzvalo Društvo Asociacija. Prvič spomladi 2021, ko je vlada objavila prvi predlog, ter konec jeseni, ko je luč ugledal drugi predlog zakona. Asociacija je v obeh odzivih opozorila, da spremembe ne olajšujejo birokratskih postopkov, temveč predvsem znižujejo vlogo strokovnih mnenj v odločevalskih procesih javnih razpisov.

Tako Nejc Avbelj kot Asociacija v svojih odzivih zagovarjata stališče, da tako pomembnih popravkov ni mogoče legitimno vpeljevati s krovnim »superzakonom«. Opozarjajo tudi, da v razpravo ni bila vključena stroka. V sklopu analize Centra za kreativnost jeseni 2021 so avtorji pozvali, da se spremembe na področju strokovnih komisij Ministrstva za kulturo izvedejo na podlagi široke javne razprave. Prav tako je Nacionalni svet za kulturo sprejel sklep, da se v letu 2022 opravi in upošteva mednarodna primerjalna študija ureditev področja v razvitih evropskih državah. Študije še ni, zakon pa trenutno že velja.

Debirokratizacijska sprememba vpeljuje ključno novost – mnenja komisij ne bodo več zavezujoča. Vprašamo se lahko torej, kakšno funkcijo sploh še imajo komisije. Več pove Avbelj.

izjava

Kljub vsem svarilom in pozivom k umiku zakona iz obravnave je bil ta na začetku januarja s podpisom predsednika Republike Slovenije uradno sprejet in je tako stopil v veljavo. Kot pove naš sogovornik, se bodo resnične posledice zakona poznale šele čez nekaj mesecev ali morda celo let. A prvo priložnost bo minister dobil že kmalu. V teku je namreč projektni razpis ministrstva za kulturo, glede na rezultate razvpitega programskega razpisa pa je zaskrbljenost zaradi možnih rezultatov razpisa utemeljena. Možnosti za popravljanje zakona seveda vedno obstajajo, a Avbelj opozarja:

izjava

Medtem ko zakon o »domnevni« birokratizaciji na novo deli razmerja moči, ostaja resnični problem birokratizacije v kulturi nenaslovljen.

izjava

Kristalne krogle za pogled v prihodnost še ni, obeti pa glede na izkušnje niso dobri. Zdi se, da trenutno ne moremo nič več kot to, da spremljamo situacijo.

Situacijo je spremljala vajenka Iva.

Grafika: Tina Ocvirk