Zaprašene debate

Tokrat se v Kulturnih novicah posvečamo interdisciplinarnemu posvetu o raziskovanju, izobraževanju, arhiviranju in dokumentiranju, ki je prejšnji četrtek, 31. marca 2022, potekal v ljubljanskem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, krajše MAO. Posvet v obliki predavanja in dveh pogovornih panelov pod naslovom Zbirke in arhivi kot prostor idej in znanja je del spremljevalnega programa ob razstavi Jože Brumen: modernistični oblikovalec in umetniški erudit, ki je v MAO na ogled še do 24. aprila. Razstava se osredotoča predvsem na prikaz procesa oblikovalčevega dela v kontekstu njegovega časa, ki se zaradi napredka tehnologije in materialov povsem razlikuje od današnjega. Zakaj sta se osredotočili na prikaz procesa, razloži sokustosinja razstave Petra Černe Oven.

Izjava

V času priprave razstave sta tako Černe Oven in sokustosinja Cvetka Požar posegali po materialih iz najrazličnejših zbirk – od javnih knjižnic in muzejev z javno dostopnimi materiali do zasebnih arhivov in zbirk. Požar, ki je sicer tudi skrbnica zbirke vizualnih komunikacij v MAO, je razložila, kako vsebine zbirk vplivajo na razstave, s katerimi se muzejske zbirke odpirajo javnosti.

Izjava

V uvodnem predavanju posveta je profesor tipografije in vizualnih komunikacij Gerry Leonidas razložil, kako razume metodologijo, potrebno ob raziskavi, s katero želimo poudariti procesni aspekt nekega opusa.

Izjava

Tako kot profesor Leonidas so tudi gostje na obeh panelih kimali ob omembi interdisciplinarnosti, ki je potrebna za tovrstna arhivska popotovanja in raziskovanja. Za največkrat omenjeno problematiko pa se je izkazala digitalizacija zbirk in arhivov, ki po eni strani prispeva k ohranjanju materialnosti originalov, po drugi strani pa arhivarje sooča s tehnološkimi problemi hitro propadajočih digitalnih formatov. Gostja prvega panela, Martina Malešič, asistentka in raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, je izpostavila, zakaj je digitalizacija pomembna za njeno raziskovalno dejavnost.

Izjava

Skrbnik rokopisne zbirke v Narodni in univerzitetni knjižnici Marijan Rupert pa je izpostavil vlogo originala in njegove digitalne kopije v kontekstu raziskovanja. Poudaril je, da digitalizacijo največkrat omejujejo čas in finančna sredstva, ki narekujejo izbor gradiv, povzdignjenih v digitalne oblake.

Izjava

Kaj se zgodi, če se vrednosti določenih zbirk ali arhivov ne zavedamo in jim posledično ne namenjamo pozornosti v obliki finančnih virov, pa je karikiral gost drugega panela, Klement Podnar, profesor tržnega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede.

Izjava

Sivolasi udeleženci posveta so nergaje zmajevali z glavami zaradi nezainteresiranosti študentov za zaprašena skladišča analognih formatov in kimali ob predlogih, da bi morala biti študentska praksa tako rekoč vseh smeri pravzaprav glavno sredstvo za obravnavanje arhivskih materialov. Oblikovalec Ajdin Bašić, gost enega izmed panelov, se je na kritiko odzval s preizpraševanjem vpetosti mladih.

Izjava

f: wikimedia