Ženski premisleki o zatiranju

Društvo Mesto žensk je med 12. in 25. junijem organiziralo poletni Festival WoW, v okviru katerega so se ustvarjalke lotile zlasti raziskovanja življenja in uspehov predstavnic ženskega spola. Med mnogimi dogodki, kot sta predstavitev knjige Po svoji poti več avtoric in razstava Lastne sobe Barbare Kapelj, sta potekala tudi sodogodka Katastrofični blues I  in Katastrofični blues II.

Dogodka so izvedle članice skupine WoW, ki jo tvorijo Sammar Al Kerawe, Favour Edokpayi Musa, Victoriia Pospelova, Katja Kovač in Samar Zughool. Sodelovale so s koordinatorko skupine WoW Tanjo Završki in dublinskima umetnicama Bernie O’Reilly in Maud Hendricks. Po navdihu drame Samuela Becketta Katastrofa se je vsaka od članic preizkusila v različnih vlogah, od režiserke in pomočnice do protagonistke. S projektom so predstavile svoj odnos do vprašanj zatiranja, preganjanja, migrantske problematike in prekarnosti. Namen dogodka je bil kritika globalnih hierarhij kot posledice diskriminacije in neenakosti. Na okrogli mizi so umetnice spregovorile o lastnih izkušnjah z zatiranjem in vsakodnevnim odrivanje na rob družbe zaradi religije, rase in spolne usmerjenosti. Umetnica Samar Zughool je o sistemih zatiranja povedala naslednje:

Izjava

Vsaka od ustvarjalk je v okviru projekta predstavila svoj odnos do oblik zatiranosti, s katerimi se spoprijema. Zughool nam je o lastnem dojemanju neenakosti moči zaupala naslednje:

Izjava

Katastrofični blues I je filmski avtoportret članic skupine WoW. V filmu se ženske predstavljajo s pravili in normami, ki jim jih postavlja okolje, kot sta način oblačenja in poklicna usmerjenost. Govorjeno besedilo v filmu ustvarjalke razumejo kot ukaze, ki jih dajejo osebe na poziciji moči. Gledalec se ob tem počuti, kot da so ukazi namenjeni njemu, in začuti občutke zatiranosti. Samar Zughool je o nastajanju avtoportreta povedala naslednje:

Izjava

Projekt so članice, skupaj z dublinskima umetnicama, začele in deloma predstavile že lansko leto. Film ni pripoved o življenju vsake posameznice, ampak le del uprizoritve zatiranja, s katerim se srečujejo vse. V sodelovanju z umetnico videoperformansov Đejmi Hadrović  so oblikovale posamezne prispevke. Ti so bili uporabljeni tudi v drugem delu dogodka.

Obravnavanje tematik in problematik so nadaljevale s Katastrofičnim bluesom II, ki je zaobjemal delavnico ob instalaciji, na kateri je posamezni obiskovalec postal del zgodbe. S tem projektom so se članice skupine WoW predstavile prvič ter ob avtoričinem ustvarjanju preizpraševale družbene hierarhije in delitev moči. O dogodku smo spregovorili s koordinatorko skupine WoW, Tanjo Završki.

Izjava

Obiskovalec je pred dogodkom prejel listek z navodili. Instalacija namreč od posameznika zahteva, da se premika od ekrana do ekrana, brez vnaprej predpisanega vrstnega reda. Pred vsakim od ekranov smo kot opazovalci deležni dvojnega efekta. Ob gledanem oziroma poslušanem članice skupine svojo zgodbo pripovedujejo tudi same. To počno z gibi in zvoki ter tako spodbujajo obiskovalca, da sam narekuje potek dogajanja. Posebno atmosfero ustvari kombinacija vnaprej pripravljenega scenarija in improvizacije. Ob gledanju in poslušanju posnetkov slišimo dogajanje in odzive ostalih ustvarjalk in obiskovalcev.

Projekt bodo ustvarjalke nadaljevale oktobra. Želijo si obiskati različna mesta po Sloveniji, ne zgolj prestolnice. Temo in prostor preizpraševanja neenakosti pa bodo nadaljevale tudi v novih projektih. 

Kulturno novico je pripravila vajenka Tia. Malo je pomagal Marko.