10. obletnica Biblosa

Drage poslušalke, dragi poslušalci, pozdravljeni v petkovem Kulturnem obzorniku. V letošnjem letu obeležuje deseto obletnico slovenska e-knjižnica Biblos. Platforma, s katero upravlja založba Beletrina, članom splošnih knjižnic omogoča izposojo več kot šest tisoč naslovov, do katerih lahko bralci dostopajo na računalniku, mobilnem telefonu ali nekaterih e-bralnikih. Začetke platforme predstavi tehnični direktor Beletrine Marko Hercog.

Izjava

V času, ko se je vzpostavljal Biblos, je bil po svetu že dobro uveljavljen Amazonov bralnik Kindle, ki je imel že od leta 2007 tudi lastno e-knjigarno Kindle store. Kot poudarja Hercog, pa Kindle deluje kot zaprt sistem. Čeprav je na bralnik mogoče nalagati neavtorizirane ali prosto dostopne knjige, Kindle ne ponuja možnosti nakupa ali izposoje knjig na prodajnih ali knjižničnih platformah, ki niso v Amazonovi lasti. Kot pove Hercog, je bila platforma Biblos vzpostavljena zaradi strahu pred upadom branja v slovenščini.

Izjava

Biblos posebej priporoča bralnik poljskega proizvajalca inkBOOK, ki naj bi omogočal optimalno uporabniško izkušnjo, saj ima vmesnik preveden v slovenščino in za razliko od večine drugih bralnikov že od vzpostavitve platforme omogoča prenos izposojenih knjig. A več uporabnikov platforme Biblos ima v lasti bolj uveljavljene bralnike, kot so bralniki znamke Kobo. Na teh je za zdaj še mogoče brati izposojene knjige, vendar jih od začetka prihodnjega leta Biblos ne bo več podpiral. To je razburilo nekatere uporabnike Facebook skupine Knjižni črvek, ki uporabljajo bralnike znamke Kobo. Omenimo, da je v dotični skupini mnenje o Biblosu – tako o bralnikih inkBOOK, ki jih platforma promovira, kot o delovanju mobilnih aplikacij – predvsem negativno. Kot pove Hercog, Kobo kmalu ne bo več uporaben, saj sistem Biblos prehaja k uporabi nove tehnologije zaščite avtorskih pravic.

Izjava

Nekateri uporabniki skupine Knjižni črvek trdijo, da bodo Biblos prenehali uporabljati, če bralniki Kobo ne bodo več podprti. A Biblos, ki ne omogoča le izposoje iz splošnih knjižnic, temveč deluje tudi kot e-knjigarna, danes v slovenskem prostoru nima prave konkurence. Založba Mladinska knjiga ima sicer svojo platformo Mladinska knjiga PLUS, ki ponuja okoli tisoč naslovov, vendar ta za razliko od Biblosa ne omogoča prenašanja knjig na bralnike, prav tako pa ne omogoča nakupa knjig. Do e-knjig platforme Mladinska knjiga PLUS lahko bralci dostopajo na mobilnih telefonih in tablicah ob plačilu letne naročnine, ki znaša slabih osemdeset evrov.

Izjava

Urednica založbe KUD Police Dubove Tatjana Jamnik pa pravi, da Biblos vsekakor ni edini e-knjižniški sistem. Za knjižniško rabo bralnikov je po svetu večinoma v rabi platforma OverDrive, ki podpira tudi bralnike Kobo. Kot knjigarna Kindla pa ima po njenem mnenju tudi Biblos zaprt sistem. Način digitalne enkripcije, ki ga uporablja Biblos, je tako imenovani trdi DRM ali digital rights management. Biblosovi uporabniki lahko do knjig dostopajo zgolj znotraj platforme – uporabniki bralnikov Kobo bodo tako kupljene knjige kmalu lahko prebirali le še na mobilnem telefonu in računalniku ali pa bodo primorani kupiti drug bralnik. Jamnik predstavi alternativni način enkripcije, mehki DRM ali enkripcijo z »vodnim znamenjem«, ki je po njenem mnenju prijaznejša do bralcev.

Izjava

Uporabnikom Biblosa poleg nakupa novega ustreznega bralnika ostaja možnost prebiranja knjig na računalniku ali mobilni aplikaciji Biblos. Aplikacija je bila v Googlovi mobilni trgovini nazadnje posodobljena pred tremi leti, v Applovi pa pred petimi. Uporabniki obeh operacijskih sistemov so aplikacijo ocenili z zvezdico in pol od petih zvezdic. Tehnični direktor Beletrine Hercog pa zagotavlja, da posodobitve za aplikacijo na obeh operacijskih sistemih prihajajo kmalu.

____

foto: Biblos