Biblos drugič

O Biblosu, platformi za e-knjige, ki deluje kot knjigarna, obenem pa omogoča knjižnično izposojo, smo v Kulturnem obzorniku pisali že pred mesecem. Predstavili smo delovanje platforme in odzive nekaterih uporabnikov na slabó optimizirano mobilno aplikacijo, danes pa bomo predstavili še financiranje e-knjižničnega dela platforme Biblos. Biblos so v javno-zasebnem partnerstvu ustvarili založba Beletrina, ki danes platformo tudi upravlja, ter akterji iz javnega sektorja – Narodna univerzitetna knjižnica, Inštitut za informacijske znanosti ter Združenje splošnih knjižnic, krajše ZSK. Financira pa se iz javnih sredstev.

Založba Beletrina sredstev za opravljanje e-knjižnične dejavnosti ne prejema neposredno od Ministrstva za kulturo. Ministrstvo namreč splošnim knjižnicam vsako leto nameni sredstva za nakup knjižničnega gradiva. Višino teh sredstev določa vsakoletni proračun, v grobem pa državna sredstva predstavljajo tretjino vsega denarja, ki ga splošne knjižnice porabijo za nakup knjižničnega gradiva – večji del teh sredstev knjižnice namreč dobijo od občin. V letih 2021 in 2022 je ministrstvo splošnim knjižnicam za nakup gradiva tako nakazalo poltretji milijon evrov na leto, od česar je bilo pol milijona evrov namenjenih izključno nakupu e-knjig.

Splošne knjižnice Beletrini plačujejo licenčnino, ceno posameznega e-izvoda, ki ni bistveno nižja od cen fizičnih knjig. Poleg licenčnine pa knjižnice za vsak izposojen izvod plačajo tudi digital rights management ali DRM zaščito. Kot nam je povedala predsednica ZSK Vesna Horžen, cena DRM zaščite v letošnjem letu znaša 0,15 evra na posamezen izvod. Ob tem pa knjižnice za vsak izvod plačajo še dodatnih 16,57 evra uporabnine. Kot je zapisano v pogodbah med posamezno knjižnico in Beletrino iz leta 2021, so v znesku uporabnine zajeti stroški delovanja in vzdrževanja sistema, nadgradnje sistema in aplikacij, stroški dela pri izvajalcu ter najem strežniških kapacitet.

Knjižnice so leta 2020 polovico namenskih sredstev za e-knjige porabile za uporabnino platforme, je zapisano v končnem poročilu raziskave knjižnega trga Agencije za varstvo konkurence. Knjižnicam je tako za nakup e-izvodov ostala zgolj polovica namenskih sredstev. V predlogu spremembe načina financiranja platforme Biblos, ki ga je na ministrstvo leta 2020 naslovil ZSK in o katerem bomo več povedali v nadaljevanju oddaje, je navedeno, da so se v obdobju uporabe Biblosa namenska sredstva za nakup e-knjig povečala za triinpolkrat. Leta 2020 so namenska sredstva znašala dvesto sedemdeset tisoč evrov. Sredstva za nakup fizičnega knjižnega gradiva pa so se v istem obdobju povečala za zgolj devet odstotkov. Obenem Agencija za varstvo konkurence na podlagi pritožb, ki jih je prejela v pripravi raziskave, ugotavlja, da bi si knjižnice želele več izbire pri porabi denarja za e-gradivo. Kot je ZSK zapisal v predlogu spremembe financiranja Biblosa, imamo v slovenskem prostoru »samo enega ponudnika platforme za izposojo e-knjig, ki je istočasno tudi posrednik med založbami in knjižnicami na področju prodaje licenc ter monopolno oblikuje cene uporabnine in sooblikuje tudi nabavne cene e-knjig«.

Ker Ministrstvo za kulturo z leti povečuje vsoto namenskih sredstev za e-knjige, si knjižnice želijo, da bi bilo financiranje Biblosa bolj transparentno. Tako je ZSK leta 2020 predlagal financiranje delovanja portala na podlagi razpisa bodisi Ministrstva za kulturo bodisi Javne agencije za knjigo. Tako knjižnice ne bi več plačevale uporabnine, temveč zgolj licenčnino posameznih izvodov. A preden je ministrstvo edino slovensko e-knjižnico začelo financirati posredno z namenskimi sredstvi, je bil leta 2015 odprt razpis za izbor izvajalca informacijske podpore oddaljenemu dostopu do e-knjig. Kot je poročalo Delo, je bilo ministrstvo, ki ga je tedaj vodila Julijana Bizjak Mlakar, primorano razveljaviti razpis, saj se je soočalo z očitki, da je razpis prirejen prav za založbo Beletrina. Razpis ni bil ponovljen, razpisna sredstva, ki so znašala sedemdeset tisoč evrov, pa so bila na predlog ZSK namenjena knjižnicam za nakup e-knjig. Kot je poročalo Delo, je imela pri odločitvi ZSK pred transparentnostjo izbire Biblosa prednost nuja za ohranitev ponudbe slovenske e-knjige. Beletrina je namreč opozarjala, da bo v primeru, da ne dobi sredstev, primorana postopoma ugasniti platformo Biblos.

Predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen pravi, da v združenju sicer že leta opozarjajo na slabo delovanje Biblosa. Sprva je ZSK Beletrino o težavah pri delovanju Biblosa obveščal ustno. Leta 2019 pa so različne splošne knjižnice pripravile natančen popis težav pri delovanju Biblosa in ga v imenu ZSK, skupaj s pobudo, naj se težave odpravijo, poslale Beletrini. Kot pravi Horžen, pripombe iz poziva niso bile upoštevane, do izpostavljenih težav pa je imela založba podcenjujoč odnos. Leta 2019 je ZSK tako izvedel anketo med uporabniki Biblosa, ki je pokazala, da sta s platformo nezadovoljni dve tretjini uporabnikov.

Zaradi naraščajočega nezadovoljstva nad Biblosom tako med uporabniki kot knjižničarji trenutno poteka priprava nove platforme za izposojo e-knjig. Kot pravi Horžen, novo platformo pripravlja Inštitut za informacijske znanosti, ki je razvil nacionalni bibliografski sistem COBISS. Poslovni model, ki bi povezoval knjižnice in založnike, pa pripravlja Združenje splošnih knjižnic, a podrobnejših informacij za zdaj ne delijo z javnostjo. Platforma naj bi bila javna tako po financiranju kot po upravljanju.