Biznis po Frankfurtu

Zdravo! Po gostovanju Slovenije na 75. Frankfurtskem knjižnem sejmu je napočil čas za refleksijo. Minuli ponedeljek se je tako v knjigarni Konzorcij Mladinske knjige otvorila tradicionalna prodajna razstava Frankfurt po Frankfurtu. Na ogled in na prodaj so postavili več kot štiri tisoč sedemsto knjig. Slavnostnima govoroma Mihe Kovača in glavne urednice Mladinske knjige ter direktorice Cankarjeve založbe Alenke Kepic Mohar je sledila okrogla miza, naslovljena Slovenci v prevodu. Pogovarjale so se Senja Požar, pristojna za prodajo avtorskih pravic v tujino pri Mladinski knjigi, prevajalka Alexandra Natalie Zaleznik, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev Tanja Petrič in pisateljica ter prevajalka Erica Johnson Debeljak. Pogovor je vodila novinarka in pisateljica Pia Prezelj.

Miha Kovač je v svojem nagovoru poudaril, da smo bili kljub tradiciji prevajanja venomer prisiljeni v dvojezičnost. Kar ni vedno slaba stvar.

Izjava

Ohranjanja vloge slovenščine kot jezika izobražencev se po mnenju Kovača lahko lotimo s prevajanjem slovenskih avtorjev v tuje jezike. Mnogi avtorji se danes namreč odločajo za pisanje v tujih jezikih, možnost prevoda pa bi jih po Kovačevem mnenju lahko od tega odvrnila in jim ponudila intelektualno in kulturno sidrišče v slovenščini. Z možnostjo prevoda bi se avtorjem razprl mednarodni trg, ki bi jim poleg intelektualnega prepoznanja ponujal tudi precej banalnejšo, a zato nič manj pomembno možnost dodatnega zaslužka.

Vračanja v čase, ko je bila slovenščina jezik kuharic in konjskih hlapcev, pa se po trendih sodeč ne gre bati. Kovač namreč opaža, da so slovenski avtorji v zadnjih tridesetih letih dosegli izjemnen prevodni preboj. Temu pritrjuje tudi statistika, ki jo je na okrogli mizi povzela povezovalka Pia Prezelj s podatkom, da je bila skoraj polovica vseh avtorskih pravic v zadnjih dvajsetih letih prodana prav v zadnjih sedmih letih. Kovač pa goji še večje ambicije.

Izjava

Povečanje števila prevodov in mednarodne prisotnosti avtorjev in avtoric gostujoče države je kakopak tudi glavni cilj frankfurtskega knjižnega sejma. Sodeč po komentarjih, ki smo jih lahko v medijih spremljali zadnjih nekaj tednov, smo bili v tem uspešni. Toda za merjenje dejanske uspešnosti je še malenkost prezgodaj. Senja Požar, pristojna za prodajo avtorskih pravic v tujino pri Mladinski knjigi in Cankarjevi založbi, je mnenja, da smo kot gostujoča država pustili močan vtis.

Izjava

Uspešno gostovanje pa še ni dovolj – je le prvi korak. Da je treba kovati železo, dokler je vroče, se zavedajo tudi prevajalci in prevajalke. Njihove strahove glede tega, ali bomo uspeli vzgonski veter frankfurtskega sejma tudi sistemsko izkoristiti in ohranjati mednarodni prostor slovenske literature, izrazi Tanja Petrič.

Izjava

Eden izmed načinov za doseganje trajnejših rezultatov je po mnenju Senje Požar ta, da se iz gostujoče države prelevimo v državo gostiteljico.

Izjava

Slovenski knjižni sejem, ki bo letos potekal med 21. in 26. novembrom, nekatere zametke takšnega založniškega povezovanja že vsebuje. A je primarno še vedno usmerjen v prodajo knjig in ne v prodajo avtorskih pravic. Ravno po tem se razlikuje od frankfurtskega knjižnega sejma, ki je večji del trajanja za javnost zaprt in primarno namenjen povezovanju založnikov in trgovanju z avtorskimi pravicami. Da pa bi Slovenija dobila knjižni sejem, ki bi lahko postal relevantna točka mednarodnega ali vsaj regijskega knjižnega trgovanja, bo po besedah Požar potrebnega veliko sodelovanja. Trend premika od prodajnih sejmov k sejmom trgovanja z avtorskimi pravicami pa opaža tudi drugod.

Izjava
Ali bomo iz gostovanja na frankfurtskem knjižnem sejmu uspeli iztržiti trajnostne rezultate, bomo še videli. Nastavki so - po besedah sodelujočih sodeč - dobri. Boj za prevode pa bomo nadaljevali tudi naslednje leto aprila, ko gostujemo na knjižnem sejmu mladinske literature v Bologni.

Foto: Wikimedia Commons