Burekobzornik

Drage poslušalke, pozdravljene v Kulturnem obzorniku. V današnji oddaji bomo pozornost namenile naši najljubši ljubljanski piti – bureku. Ta slastna jed je globoko zasidrana v naš vsakdan, spremlja nas na vsakem koraku. Prisotna je praktično povsod – v trgovini, kjer nakupujemo nujno potrebna živila, na črpalki, kjer se pripravljamo na dolgo pot ali si od nje oddahnemo, predvsem pa v obliki rešitelja, ko ga uživamo pozno v noči, med romanjem domov z Metelkove. Ta zanimivi kulturni fenomen je poskušal opisati Jernej Mlekuž z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU v svoji knjigi Burek.si, ki je izšla leta 2008 pri založbi Studia humanitatis. Od raziskovanja tega dišečega in okusnega objekta pa je preteklo že kar nekaj časa, zato nas je zanimalo, ali je v burek krajini kaj novega in ali avtorjeve teze še vedno držijo. Kako pa se burek sploh proučuje?

Izjava

Burek je torej kompleksen družbeni in kulturni objekt. Čim nanj pogledamo s tega zornega kota, ga začnejo bremeniti različni pomeni, označevalci in sistemi vednosti. Tako burek začne igrati tudi določeno politično in ideološko vlogo. Njegova prisotnost ali odsotnost v razmerju do druge popularne prehrane v Sloveniji tako začne nositi večji pomen.

Izjava

Burek v nekaterih primerih še vedno dobro služi kot simbol za nacionalistični ali zdravoživljenjski diskurz, vendar vedno manj. V zadnjih letih je bil posvojen bolj kot kadarkoli. V slovensko kulinarično kulturo prihaja tudi skozi fuzijo z nacionalnimi zakladi, kot so kranjska klobasa, prekmurska gibanica in celo Poli salama. Kaj nam to pove o burekovi slovenskosti? Se je uspešno asimiliral?

Izjava

Torej lahko govorimo že o nacionalni jedi. To ni zares presenetljivo, saj nas pekarne, trgovine in prodajalne bureka obdajajo z vseh strani. Večje ponudbe in izbire, kot jo imamo zdaj, ni bilo še nikoli. Sama dostopnost in razširjenost bureka, poleg njegove očitno uspešne integracije v slovensko kulturo, zagotovo igrata tudi veliko vlogo pri njegovi nabitosti s pomenom. 

Izjava

Zadnja dva primera sta rezultat večletne marketinške strategije, ki jo za promoviranje svojih pit vodi Burek Olimpija. Nagrado za najboljše oglaševanje so dobili že drugo leto zapored, potem ko so na primer izvedli akcijo menjave kun za burek ali ko so nagradili nacionalnega heroja, ki je pomagal Primožu Rogliču ob težavah s kolesom, s celoletno količino bureka. Zaradi tega se je naša ljuba jed v zadnjih nekaj letih v novicah znašla večkrat kot kadarkoli prej. Burek je tako končno pridobil slavo, prepoznanje v kulinaričnem svetu in predvsem mesto v slovenskih srcih. Toda zakaj ravno burek?

Izjava

S temi toplimi mislimi pa se bližamo koncu našega seznanjanja z burekom. V mislih moramo imeti, da je burek konec koncev le kulinarični produkt, ki pa svoj pomen dobiva s tem, ko je vpet v različna oblastna razmerja, znotraj katerih se reproducira diskurz o njem samem. Na ta način tako lahko mislimo mnogo več kot le burek, diskurzivna analiza nam lahko pomaga pri proučevanju katerega koli družbenega pojava. Je pa res, da so misli o bureku vedno malo bolj slastne.

V bureku je uživala Lea.