Družba, to smo mi
Drage poslušalke, z današnjim Kulturnim obzornikom se vzpenjamo v višave Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; višave tako intelektualne kot tudi povsem konkretne narave – od petega nadstropja nas namreč ločuje kar precej stopnic. Včeraj zvečer se je v Modri sobi odvila predstavitev zbornika Študentska sociološka misel, ki je letos pod okriljem Študentskega sociološkega društva Sociopatija izšel že drugič. Ideja zbornika ni le na enem mestu zbrati vseh bolj ali manj dodelanih razmišljanj v obliki raznih esejev in seminarskih nalog, ki prepogosto končajo v obskurnih globinah e-poštnih nabiralnikov profesoric in profesorjev, temveč s svojim golim obstojem spodbujati nadobudne družboslovce k, no, družboslovljenju. Več o zasnovi zbornika nam pove njegova glavna urednica, Hana Barši Palmić.
Prvi letnik zbornika je torej izšel v neki drugi eri, davnega leta 2021, ko je naš vsakdan zaznamovalo vročično spremljanje števila okužb in kratkočasenje z doomscrollanjem. Res, preživeli smo zanimive čase in o zanimivih časih se da zanimivo pisati. Kot poudarja sourednik Jan Sabadžija, je zbornik dejansko samonikel rezultat potrebe študentk in študentov po platformi za izražanje svojega ogorčenja nad vsesplošnim gnevom in propadom.
Tako torej, sociološka misel v kriznih razmerah očitno naravnost cveti. Kako pa zaznano frustracijo prevedemo v celovit in zaokrožen sociološki tekst? Proces nastanka posameznih prispevkov kot tudi celotnega zbornika nam predstavi Barši Palmić.
Zbornik je tako nastajal slabo leto dni, v svoji končni, tiskani obliki pa se ponaša z osmimi prispevki študentk in študentov sociologije. Prispevki niso omejeni zgolj na »klasično sociološke« teme, temveč v sebi združujejo prijeme ter poglede antropoloških, kulturoloških in politoloških študij. To je očitno že ob bežnem preletu kazala: beremo lahko o incelih, propagandnem mimanju alternativne desnice in fenomenu k-popa, obenem pa tudi o armenskem genocidu, covid skepticizmu na Slovenskem ter urbanih simbolih kolonialne preteklosti Portugalske. Več o svojih prispevkih nam povedo kar njihove avtorice in avtorji, začenši z Ano Pikovnik ter njeni analizi filmskega tropa femme fatale.
Če preidemo z ene razsežnosti družbenega na drugo – s filma na glasbo – nam Alen Golež, avtor prispevka o k-popu kot globalnem fenomenu fascinacije z nemočjo, predstavi svoj odgovor na veliko vprašanje domnevno nenadne popularnosti tega žanra.
Slišali smo torej, da obstoj zbornika ni le zapolnil manka ustrezne platforme za objavo že obstoječih tekstov, temveč je že sam po sebi sprožil željo po tvorbi novih razmislekov o naši amorfni gmoti v vseh njenih razsežnostih. Kako pa skupno vizijo zbornika oziroma njegovo smiselnost in pomen razumejo v Študentskem sociološkem društvu Sociopatija?
Včerajšnjemu izidu zbornika je botrovala še okrogla miza uredništva ter avtoric in avtorjev prispevkov. Tej je, seveda, v pravi sociološki maniri, sledila še debata z občinstvom. Ampak, drage poslušalke, v kolikor ste to zamudile, si nikar ne delajte skrbi. Svoje tenkočutje za pereče probleme postfordičnega kapitalizma v historičnem momentu dezintegracije javne sfere lahko razvijate tudi ob branju zbornika, ki je dostopen v Knjižnici oddelka za sociologijo, torej v sobi 441 Filozofske fakultete. Lepo vabljene k branju!
V peto nadstropje filofaksa je hitela vajenka Leila, z dvigalom ji je sledila Lea.
*
Naslovnica: Gašper Kregar
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj