Dvojna tematizacija pogleda
V današnjem Kulturnem obzorniku dobite dva za enega! Ali raje enega skozi dve – dela vizualnega umetnika Dominika Štibernika so namreč od decembra na ogled na kar dveh razstavah v Ljubljani. V Steklenem atriju Mestne hiše se predstavljajo kot Slab vtis, v R Spaceu galerije Ravnikar pa so združena v razstavo Drawing Inland.
Posebna priložnost omogoča, da lahko umetnikovo prakso sočasno gledamo skozi dva konteksta. Bolj kot ponavadi se nam razkrivajo tiste malenkosti iz ozadja, ki bi jih ponavadi spregledali: prostor, razporeditev del, osvetljava … Kot nalašč je ravno kontekst umetniškega delovanja to, kar zanima Štibernika.
Ravno takšni objekti nas pričakajo v mestni hiši na razstavi Slab vtis. Na tleh obrisi manjkajočih piedestalov, piedestal, ki ga namesto kakšne skulpture krasi odtis stopal, na stenah obrisi slik in plesen, oziroma stenska poslikava, ki plesen imitira. Prej kot za umetniške objekte gre torej za njihovo odsotnost, pravi kurator razstave Vladimir Vidmar.
S priročnim tlorisom, ki spremlja razstavno besedilo in na katerem so označena vsa razstavljena dela, se oziramo po steklenem atriju mestne hiše. Presenečajo nas subtilne, prefinjene geste, ki bi jih brez tlorisa kaj hitro spregledali.
Nastala zmeda, ki se ji Štibernik sicer nasmeje, preigrava ravno tisto izvorno dvoumnost, ki njegovo delo navdihuje. Stvari, ki so kot stranski produkt umetniške prakse pogosto spregledane, so povzdignjene na nivo umetniškega objekta. Odtisom piedestalov na tleh in plesni na stenah pa zaradi subtilne materialnosti, torej ravno zaradi tistega, kar je Štibernika zanimalo, grozi, da bodo tudi kot umetniški objekti spregledani.
Štibernikova praksa torej deluje v dveh sferah. Pogled najprej tematizira splošno, potem pa ga uvaja v umetniški kontekst. Predstavlja pojave, za katere pravi, da so vredni ogleda, potem pa poudari, da se to gledanje dogaja znotraj umetnostne izkušnje. V končnem delu sta sferi neločljivi. Kot poudari Vidmar, se ob delu ne sprašujemo samo, kaj gledamo vsebinsko, ampak tudi, ali sploh gledamo umetnost.
V duhu tega preizpraševanja je mišljen tudi naslov razstave Slab vtis. Nanaša se na premestitev splošnega pričakovanja gledalcev o tem, kaj naj bi na razstavi mladega umetnika videli. Kot razloži Vidmar v razstavnem besedilu, na razstavi ponavadi pričakujemo razkošje referenc in vizualnih prijemov.
Štibernik pa poudari še, da se slab vtis ne navezuje le na pričakovanja do razstav, pač pa tudi na splošno mnenje o sodobni umetnosti.
Celo tam, kjer delo in njegova umeščenost v prostor delujeta tradicionalnejša, se izkaže, da ni čisto tako. Navidezna prestižnost slike v stilu action paintinga je hitro zanikana, ko ugotovimo, da je naslikana s ptičjimi iztrebki. Ostale štiri slike iste serije so zložene na tleh pod obokom zadnje stene. Štibernik razloži, da sta z Vidmarjem s tako postavitvijo ponovno zanikala očiten razstavni protokol, ki bi veleval pod obok umetniško delo ponosno obesiti.
Na drugi razstavi Drawing Inland v galeriji Ravnikar je dvoumnost meje med posvetnim in umetniškim še mnogo očitnejša. Pritličje R-spacea je samo po sebi vizualno bogato. Od minulih razstav zdelane stene krasijo razni odtenki bele barve, izpostavljena električna napeljava in kopica lukenj, iz katerih gledajo robovi zidnih vložkov. Čisto vsak od pojavov bi lahko bil Štibernikovo delo, zato nekoliko komično resno jemljemo čisto vse.
Kljub besedam kuratorke Pie Miklič pa obrabljenost R-Spacea Štibernikovim delom ne dela ravno usluge. V prenasičenosti prostora jih spregledamo. Na primer stenski relief poškropljene barve, ki se na lisasti steni R-spacea zlije s sledovi bolj ali manj nedovršenih pleskarskih posegov. Enostaven popis del ali pa tloris, kakršen je na voljo v Steklenem atriju Mestne hiše, bi nejasnost elegantno razrešil.
Nedvomno pa so Štibernikova dela piedestal na sredini sobe in bele slike na steni. Med njimi so tri bela platna, še ovita v originalno embalažno folijo. Kljub čisti abstraktnosti jih v umetniške objekte dviguje tradicionalna umeščenost v prostor. V triptihu visijo na steni. Čisto drugače torej kot v mestni hiši, kjer so razstavljeni subtilni sledovi umetniškega dela. Tu platna utelešajo še nedotaknjeno.
Iz belega pritličja, ki ga dodatno svetlí izčiščenost Štibernikovih del, se do drugega sklopa razstave po stopnicah spustimo v zatemnjeno klet. Miklič pojasni, da se delitev prostora sklada s tematiko razstave.
V kleti je razstavljena serija predalov, enega izmed katerih smo opazili že na razstavi Slab vtis. Za vselej pospravljene predmete v predale zapira steklena plošča. Spust v zatemnjen prostor nam v kombinaciji z naslovom razstave daje občutek, da je tematika teh del osebnejša, intimnejša. Toda kot razloži Štibernik, tudi predali tematizirajo pogled.
Pogled je torej tisto, kar kljub različnima kuratorskima interpretacijama Štibernikovega dela združuje razstavi. Na obeh se gledalke soočamo z mejo med spregledanim in opaženim. Sprašujemo se, kaj točno vidimo in ali je to, kar gledamo, umetnost. Druga sorodnost med razstavama je, da ne izbirata serij ali projektov, pač pa poskušata Štibernikov delo predstaviti celovito.
Miklič nam pove, da je slučajna sočasnost razstav pripomogla tudi k prepletanju publik iz galerije in mestne hiše. Gledalci so iz radovednosti po povezavi razstav pogosto iz ene prišli na drugo. Četudi je pričakovati, kot nakazuje naslov Slab vtis, da je za prepoznavanje Štibernikovih del potrebnen interes za sodobno umetnost, je bil sprejem del tudi v mestni hiši pozitiven.
Slučajna sočasnost razstav Štibernikovo prakso tako skladno dopolnjuje, da jo lahko razumemo kot še eno popolnoma namerno kuratorsko potezo. Tako kot umetniška dela sama razkriva in izpostavlja subtilne okoliščine. Kot Štibernik postanemo pozorni na tiste pojave ob delu, ki so izven umetnikove kontrole. Štibernikovo umetniško stališče pa je tako dodelano, da njegovo bistvo ostaja vidno kljub različnim poudarkom kuratorjev. Dialog razstav v skladu s Štibernikovo prakso dokazuje, da je pri umetnosti vse odvisno od pogleda.
Pozorno je gledala Kara.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj