Ej folk, kva se kej bere?
Drage poslušalke, če ste slučajno pozabile obrniti list na koledarju, vas v tem poletno-osvežilnem Kulturnem obzorniku spominjamo, da je poletje tu! In z njim: razna bralna priporočila na spletnih straneh založb pa predlogi, kaj vzeti na plažo, ker valjda, poletje je čas za branje! Ob vseh priporočilih, ki preplavljajo digitalne in tiskane medije, se sprašujemo, ali se v tem balastu sploh kdo znajde. Ma, kdo sploh to gleda in zakaj? To vprašanje smo zastavili mladeniču s knjigo, ki je posedal v bližnjem kafiču.
Mal manjka verodostojnosti ...
Tudi me nismo prevelike fenice uradnih založniških seznamov in influencerskih priporočil. Ker pa nas kljub temu matra, kaj bi brale zdaj, ko imamo po zaključenem izpitnem obdobju čisto preveč časa, smo se odločile, da odidemo na ulice in snemalko porinemo pod nos naključnim kolegom.
V gugl vpišemo naslov knjige. Na zelo »uglednem« portalu [učeno] dobreknjige.si nam kazalke na levi strani povedo, da je Srečišče 100 % resna in 0 % zabavna knjiga, bolj žalostna kot smešna. Pa da je bolj čudovita kot neokusna. Kot sladokuske neokusnega smo nad zadnjo informacijo malo razočarane, a si nenazadnje zacahnemo sogovorničino priporočilo in gremo naprej.
Zvesta spletna stran nam pove, da je 2666 vizija prihodnosti, ki je tukaj, pred nami, že sedaj. Knjiga o nerazrešenih serijskih umorih, ki se desetletje plazijo po Mehiki in s katerimi nam Bolaño [bolAnjo] razgrne življenje absolutnega kapitalizma, ki ga živi Južna Amerika. Ker se kazalka od čudovito tu že pomika proti neokusno, Bolaña že pakiramo v kovček.
Priporočili smo dobili v enem kafiču pa v neki knjigarni. Zdaj nam pade na misel, da bi obiskale še en priljubljen prostor branja. Kadar trume turistov, ki poleti zasedajo sicer relativno mirne muzejske in galerijske prostore, sem in tja dajo gmah, bojda ostane dovolj časa, da bi si ga kdo želel malo skrajšat.
Ko ni izpitov, berem alpa nič ne delam
Preden se prispevek prelevi v totalen razvrat in hvalnico brezdelju, ki je sicer vrla in prečudovita aktivnost, se raje vrnimo k svoji misiji.
Katarina Bogataj-Gradišnik, Grozljivi roman
Vladimir Megre, Anastasija & Miguel Ruiz Jr., The Four Agreements
Okej, horror, grozljivo, kul. Pol pa še mal čist friki sibirskih puščavnic in nečesa, česar vsebine bajé ne smemo razkrit. Zanima nas, po kakšnem ključu sogovorniki, če ga imajo, izbirajo čtivo. Verjetno ne vsi tako, da tratijo čas poslušalkam, kot to sadistično počnemo me.
Konec koncev je pa čisto vseeno. Zakaj bi sploh poslušale, kaj vam drug folk pravi, da preberite? Mislim, razen če vas zanima pa če vam tako sede. Odposlanke RKHV-ja smo ugotovile, da je prijetno stopit do folka in dobit kakšno idejo. Poslušalkam tako želimo, da bodo – če ne drugega – zahvaljujoč tej oddaji padle vsaj v kakšno zanimivo zajčjo luknjo. Tako kot se je to pripetilo nam. Sicer pa vam želimo, da to poletje preberete kaj dobrega. Ali pa tudi ne, no, da delate, kar vam sede. Lepo poletje!
Na morje gre Nastja.
Prikaži Komentarje
Komentiraj