Ko snežna kepa trči ob steno
V današnjem Kulturnem obzorniku skušamo razumeti, kaj neki se dogaja na RTV-ju. Zadnje čase namreč težko mine dan, ko ne bi bile soočene s kakšno novico o potencialni ukinitvi. Simfoniki, Big band, regionalni programi, pa – boh ne dej! – prenos olimpijskih iger. To so samo nekatere od vsebin, ki so bile nedavno izpostavljene kot ogrožene.
Do preplaha je prišlo, ko se je izvedelo, da je svet RTV-ja naložil upravi, naj pripravi izračune finančnih in kadrovskih učinkov morebitnih ukinitev nekaterih vsebin. Med drugim tudi regionalnih centrov in glasbene produkcije. Člana sveta RTV, Tadeja Troho smo povprašale, kaj točno naj bi to pomenilo.
Iz tega gre razumeti, da naj do ukinitev programskih enot, kot sta glasbeni program ali regionalni centri, vendarle ne bi prišlo. Kot poudari Troha, to niti ni bil namen sklepa.
Skrbi za to, da bi regionalni programi bili okrnjeni po moje ni in niti ne bi smelo biti …
Kljub temu pa je bil sklep seje deležen ogorčenih odzivov javnosti, stroke in zaposlenih na RTV-ju. Ogorčenju se pridružuje medijska raziskovalka Sandra Bašić Hrvatin.
To je absolutno nespodobno in nerazumljivo …
Svoj odziv na sklep seje podeli še Maja Kojc, vodja glasbenega programa Televizije Slovenije in hkrati umetniška vodja ter oboistka v Simfoničnem orkestru.
To pa ne pomeni, da vodstvo z rezi ne misli resno – pomeni zgolj, da se pogrezamo v še bolj negotovo situacijo. Tako je nedavno nazaj v javnost prišel programski načrt, ki med drugim predvideva ukinitev prenosa olimpijskih iger.
To je načrt, ki ga je uprava predlagala …
Ne glede na to, kaj bo ukinjeno in kaj ne, je jasno eno. Stanje na RTV-ju je katastrofalno že dlje časa, kar poudarja tudi dr. Sandra Bašić Hrvatin.
Te zadeve imajo neko svojo zgodovino …
Poskušajmo torej uloviti čimveč snežink, ki so se razletele, ko je snežna kepa trčila ob steno. Eden od ključnih akterjev tu je sistemska ureditev. Kot vemo, je RTV Slovenija javni medij. Njen ustanovitelj je država, ki mora zagotoviti avtonomno delovanje zavoda. Če citiramo zakonodajo, zavodu največ finančne avtonomije omogoča financiranje prek posebnega televizijskega prispevka. Višino ali način določanja višine prispevka določi država, RTV pa sama poskrbi za njeno pobiranje. Kako pa je pri tem država v zadnjih letih odigrala svojo vlogo, pojasnita Troha in Bašić Hrvatin.
Zarad tega, ker obstaja v tem svetu nekaj, čemur se reče inflacija …
Države, recimo sosednja Hrvaška …
Pri vsem skupaj se pojavlja vprašanje, koliko je tovrsten način financiranja sploh produktiven. Troha pove še, da je sicer financiranju na način javnega prispevka nenaklonjen, saj se mu enoten prispevek za gospodinjstvo, kjer živi ena oseba ali pa štiričlanska družina, ne zdi pravičen. Nadaljuje Troha.
Več kot očitno je torej potrebna korenita prenova zakonodaje glede javne radiotelevizije. Za Bašić Hrvatin pa bi do spremembe moralo priti tudi v komuniciranju vodstva RTV-ja z javnostjo.
Obstajajo neke etične vrednote …
Pogajanja o morebitnih sistemskih spremembah trenutno še potekajo. Zadeva je še precej v povojih, vse morebitne spremembe pa zaenkrat hipotetične. Med drugim je bilo govora tudi o tem, da bi skrb za Simfonični orkester in Big band neposredno prevzela država.
Ideja je, da se neke zadeve, ki preraščajo dejavnost hiše, financirajo drugače…
Samo upamo lahko, da bo prišlo do nujno potrebnih sistemskih sprememb. V vsakem primeru pa bodo te prišle pozno – doslej je bilo zaradi nepremišljenih programskih potez in zategovanja pasu narejene že veliko škode. Nadaljuje vodja Simfonikov, Maja Kojc.
Boljšega povzetka trenutne situacije, kot je čista agonija, ne bomo našle. Ker so stvari še toliko v procesu, nam iz ministrstva za kulturo niso želeli odgovoriti. Nedvomno v zadnjih dneh poteka veliko sej in nujnih sestankov, ki bodo gotovo prinesli nove rešitve.
Agonizirala je Nastja.
Vir slike: Nastja
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj