Mi gledamo film, film gleda nas

Današnji Kulturni obzornik bomo preživele v zavetju kinodvorane Silvana Furlana. Tu se mudimo na Jesenski filmski šoli revije Ekran, kjer smo obiskale torkovo predavanje dr. Nine Cvar z naslovom Kulturna logika umetne inteligence v filmu in onkraj.

Cvar predstavi vsebino predavanja … 

Cvar analizo odnosa znanstvene fantastike in umetne inteligence opravi skozi preučevanje tropov, ki se v filmih kažejo na narativni ravni. Ugotavlja, da ti tropi pogosto izražajo neko nelagodje do umetne inteligence. To se kaže že denimo v Langovem Metropolisu. Nelagodje do vse večje avtonomije strojev lahko v določenih narativih odpira zanimive premisleke o družbenih razmerjih. Tako antropomorfizirana robotka Ava v filmu Ex Machina in virtualna asistentka Samantha v filmu Her nagovarjata razmisleke o objektivizaciji žensk. Tadva primera, kot vsi obravnavani, izhajata iz Hollywooda. Izbiro korpusa obrazloži Cvar.

Neke prevladujoče kulturne logike ne moramo mislit brez prevladujočih semiotskih strojev … 

Novi premisleki se nam ne odpirajo zgolj na politični ravni. Cvar opaža nov obrat v dojemanju resničnosti. Barthesov pristop pri analognem gledanju vzpostavlja jasne, kavzalne relacije med označevalcem in označencem. Napram temu je slutiti baudrillardovski obrat, ki ga Cvar ponazori na primeru dokumentarca o Beatlih, Get Back.

Izguba kavzalnosti … 

Korenita študija novosti, ki jih spremlja tehnološki napredek tako na narativni kot na čisto tehnični ravni, pa nam ponuja iztočnico za celostno razumevanje družbe. Film je dokument časa, priča spremembam v družbi, kot poudari sogovornica.

Vsaj do, recimo tudi vzpona novih medijev …

Dialektičnost, ki jo omenja Cvar, nas spomni na naslov letošnje Jesenske filmske šole; Mi gledamo film, film gleda nas. Čeprav se to tako lepo poveže v kontekst dialoškosti med filmom in gledalkami, pa poimenovanje pravzaprav odpira še zanimivejše premisleke. Urednica Ekrana Ana Šturm, ki je program soustvarila skupaj z Anjo Banko in Vitjo Dominkuš Dreuom, obrazloži izbiro imena. 

Ogled filma v kinu ni več primaren način gledanja filma … 

Letos je torej v fokusu tako prevpraševanje novih pristopov k filmu in izkušnji gledanja, o čemer je govora na teoretičnih predavanjih. Kot pojasni Banko, pa filmski del programa temelji na mnogoterosti filmske izkušnje.

Seveda je mnogo več od tega, kar smo uspeli zajeti v tej retrospektivi … 

To je dobrodošlo tudi v sklopu obletnic, ki ju obeležuje letošnja Jesenska filmska šola: stoletnici prve mestne dvorane v današnjem Kinodvoru in šestdesetletnici Kinotekine dvorane Silvana Furlana. Nadaljuje Šturm.

Nekateri filmi na programu so metafilmi, ki se ukvarjajo z izkušnjo kina … 

Tej izkušnji kina se je možno priti poklonit še do konca tedna, z vikendom vred. K teoretičnemu delu bodo prispevali tako tuji kot domači filmski umi. Med drugim tudi RŠ-ev domači Oskar Ban Brejc, ki se bo v petek ukvarjal z Zatopljenostjo in njeno spodletelostjo. V četrtek bo Mattias Frey govoril o Algoritmih in občinstvih, v soboto pa Valerie Wolf Gang o Razširjeni resničnosti in spreminjanju paradigem filmske industrije. Kot rečeno je filmski program pester, med drugim se bo v petek predvajal tudi OG King Kong. 

V tem prepletu cinefilskega sladokustva in kritičnega prevpraševanja je kljub primatu streaminga predvsem čutiti veselo praznovanje izkušnje kinodvorane. Temu pritrdi Banko.

Po koroni spremljamo vračanje v kinodvorane … 

Poglede je izmenjevala Nastja.

Vir slike: Slovenska kinoteka