Nenadna ljubezen je lestev do razumevanja

Od 3. oktobra se po različnih prizoriščih v Ljubljani odvija 29. edicija Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk. Čeprav program festivala obsega filme, gledališke predstave, delavnice, predavanja in koncerte, se bomo v današnji oddaji posvetili predvsem razstavnemu programu festivala. Iz razstavnega programa z naslovom  Arheologija upora, korektiv za prihodnost je namreč izšla tudi krovna tema celotnega festivala.

Skupinska razstava Arheologija upora v Galeriji Škuc sopostavlja umetniška dela, ki na različne načine zapopadajo temo feminističnega upora. Razstava med drugim izpostavlja in dokumentira prakse upora iz časa po drugi svetovni vojni. Iva Kovač, kuratorka razstavnega programa in umetniška vodja festivala, pa je poleg časovnega zastavila tudi geografski fokus.

Torej, kar se tiče…

Posebna pozornost je namenjena obeleženju osemdesete obletnice ustanovitve Slovenske protifašistične ženske zveze, republiške veje Antifašistične fronte žena Jugoslavije. V povezavi z obletnico je na razstavi v Škucu predstavljen del raziskave Barbare Blasin, hrvaške grafične oblikovalke in fotografinje, ki je raziskala delovanje progresivnih ženskih revij med svetovnima vojnama. Revije s področja Jugoslavije je primerjala s tistimi na zahodu Evrope in izpostavila njihovo skupno ambicijo, da bi bile namenjene vsaki ženski. Te revije so poskušale na istem mestu združevati modne nasvete in teme o položaju žensk v družbi ter slednje predstaviti na dostopen način. To so pogosto počele z uporabo risb, grafik in fotografij, saj so se te lažje izognile cenzuri, hkrati pa je bilo z njimi branje prijetnejše. Taka publikacija je bila tudi revija Makedonka, ki jo za izhodišče svojega umetniškega projekta jemlje makedonska umetnica Hristina Ivanoska. 

I was particularly interested about the first issue …

V razstavljenem delu Makedonska cirilica: 59 črk, števil in ločil se umetnica posveča manjšim gradnikom jezika – črkam. Abstraktne oblike iz kovinskih plošč so v štirih vrstah pritrjene na steno. Zdi se, kot da bi se na nekaterih mestih morale stikati med sabo, vendar nekaj manjka. Umetnica je iz vsake črke makedonske abecede izbrisala vertikalne in horizontalne linije. Prisvojila si je gesto izbrisa in ga uporabila tako, da naredi uveljavljeno sredstvo izrekanja bolj vključujoče.

And also I exhibited the typography…

Tako kot Ivanovska tudi večina drugih umetnic, vključenih v razstavni program festivala, temo upora raziskuje v razmerju do ideje arhiva. Razstava izpostavlja pripovedi o marginaliziranih skupinah, ki so v splošno poznanem zgodovinskem narativu običajno izpuščene ali zapostavljene zaradi svoje rase, razreda, spola ali spolne identitete. Marginalizirane skupine prihajajo do pozicij, kjer lahko svojo zgodovino in pozicijo v družbi zgodovinijo, opisujejo in se o njej izrekajo same. S tem pa tudi prevprašujejo pozicijo, s katere je pisana zgodovina, na katero se običajno sklicujemo v javnem diskurzu. 

Poljska umetnica Zuzanna Hertzberg se v projektu Mechitza.  Individualni in kolektivni upori žensk med šoo (holokavstvom), s katerim se samostojno predstavlja v Mali galeriji, posveča uporu judinj v judovskih getih na Poljskem. Umetnica z belim platnom razdeli prostor galerije na dva dela. Na tak način so bile med judovskimi verskimi obredi ženske ločene od moških. Tako si lahko obiskovalka na eni strani belega platna ogleda tlorise judovskih getov na Poljskem, na drugi pa fotografije, pisma, dnevnike in dokumente zapostavljenih ženskih upornic. Hertzberg je v performativnem predavanju na otvoritvi pripovedovala njihove zgodbe.

Also if we think about for example …

Ženske, ki so bile del vstaj v getih, so po besedah Hertzberg pogosto opisane kot kurirke. Zato jih zgodovinopisje pogosto ni obravnavalo kot upornice, tudi kadar so opravljale mnoge druge naloge, zaradi kakršnih se še danes obeležuje njihove moške kolege. Hertzberg se v svoji praksi posebej posveča zgodovinjenju žensk s feministične perspektive, krajše herstory. Med prebiranjem pričevanj je umetnica opazila razliko v strukturi pripovedi, ki so jih izpovedale ženske.

So when we think about herstories …

Za Hertzberg sta pomembna fizična prisotnost in ustno pripovedovanje zgodb. Na tak način lahko odkrite zgodbe širi mimo togih struktur založništva. 

Poleg zavzemanja prostora v dominantni pripovedi zgodovine pa nekatere izmed sodelujočih umetnic v fizični javni prostor neposredno vstopajo in si ga poskušajo prisvojiti. Venezuelska umetnica Amanda Gutierrez je izvedla zvočni sprehod po Ljubljani, s katerim je želela osebam, ki se v mestu ponoči ne počutijo varno, omogočiti, da se v njem počutijo dobrodošle in slišane. Udeleženke so si pred sprehodom naložile aplikacijo in si nadele slušalke ter med hojo prisluhnile pričevanjem o izkušnjah v javnem prostoru in predposnetim zvočnim eksperimentom. Poleg tega pa so bile pozvane, da med poslušanjem prispevajo tudi svoj glas. Gutierrez pojasni, zakaj se ji zdi tak način zavzemanja javnega prostora še posebej ploden.

I think when we sound together …

Vsi predstavljeni projekti izpostavljajo dinamike moči ter ponovno vrednotijo odpornost in vzdržljivost, ki sta povezani z ustaljeno idejo herojskih dejanj. V svojih pripovedovanjih o preteklosti in zahtevah za prihodnost pred legende o junakih postavljajo skupnost in medsebojno skrb. Slednjo izpostavlja tudi ameriška umetnica Alicia Grullon, ki je prav tako izvedla performans na ulicah Ljubljane.

Its part of a series of performances …

Festivalskega programa se lahko udeležite še do sobote, razstavi pa bosta na ogled do konca meseca.

Naslovna fotografija: performans Alicie Grullon Pravilo je ljubezen št. 5

Avtorica fotografije: avtorica prispevka