Objem na postaji Ajdovščina
Na avtobusni postaji Ajdovščina se dve plesalki cel mesec objemata. Od 8. marca do 5. aprila namreč Anja Mejač in Liza Šimenc vsako jutro izvedeta plesno intervencijo. Ob devetih zjutraj se na ploščadi pred podhodom srečata in objameta. Objem, kar je tudi naslov intervencije, deluje kot impulz in ju vodi v nadaljnje gibanje. Zvok in atmosfera ulice postaneta ritem in objem deklet se po dvajsetih minutah vsako jutro razplete na drugačen način.
Mejač in Šimenc sta projekt zasnovali v produkciji Skladišča 172 – projektnega prostora, ki ga je osnovala Mejač. Namenjen je umetnikom, predvsem plesalcem, in jim v prvi vrsti omogoča prostore za vaje. Mejač pravi, da povod za Objem seže leta nazaj, ko sta se objeli prvič, v svoji prvi skupni produkciji, plesni predstavi La la la.
Dejstvo, da se dobro poznata in sta si blizu, jima je omogočilo ustvariti nekaj tako intimnega. Šimenc meni, da bi bila intervencija z drugo soustvarjalko povsem drugačna.
Pred samim procesom se jima je zdelo ključno premisliti, kaj zanju sploh pomeni objem in kaj z njim dosegata. Kaj je po njunem mnenju objem, povesta Šimenc in Mejač.
Pogostost in intenziteta objemov se razlikujeta tudi glede na družbo in poklic, v katerem se nahajamo, dodaja Mejač.
Koncept sta plesalki prenesli v izvedbo preko improvizacijskih vaj, s katerimi sta odkrivali, kako z objemom ustvariti gibalni dialog. Postavili sta si časovne in prostorske okvire in razvijali svojo plesno intervencijo. O začetkih tega procesa nadaljuje Mejač.
S pomočjo poskusov sta spoznali, da svojega dela ne želita »zapreti« na oder ali v katerikoli drug prostor, v katerem bi publika imela vlogo gledalca. Šimenc pojasnjuje, da ne gre za klasično uprizoritev umetniškega dela, temveč za situacijo, ki se dogaja med ljudmi, ne za ljudi. Prav zato sta se odločili dogodek poimenovati intervencija.
Čar Objema je ravno to, da je vsakič drugačen in samosvoj. Odvisen je od atmosfer, ki se ustvarjajo vsak dan posebej. Ugotavljata, da se v repeticiji prepoznajo določene rutine pa tudi naključja posameznega dne.
Objem je vendarle odnos, zato je odvisen tudi od počutja obeh akterk intervencije in trenutnega stanja njunega prijateljstva, nadaljuje Mejač.
Obe zatrjujeta, da sta Objem ustvarili zase, toda pri vsakodnevnih ponovitvah na novo spoznavata tudi okolje intervencije.
Vendar, pravi Mejač, sta se spraševali tudi, ali ima lahko tako intimna gesta tudi širši, morda celo družbeni učinek.
Z intervencijo sta torej želeli prikazati moč Objema in njegovo učinkovitost, ki je velikokrat večja kot učinek zmeraj prisotne verbalne komunikacije.
Po več kot enem tednu objemanja na avtobusni postaji pravita, da sta doživeli že marsikaj.
5. aprila bosta ob osmih zvečer svojo intervencijo zaključili s plesno-glasbenim dogodkom v Cirkulaciji 2, z glasbeno opremo Luke Uršiča. To bo nekakšen epilog njunega mesečnega projekta. Do tedaj pa se zjutraj le sprehodite mimo postaje Ajdovščina, da vas Mejač in Šimenc lahko spomnita na lepoto in pomembnost vsakdanjega objema.
*
Objemala se je Tia.
*
Foto: osebni arhiv
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj