Od daleč iluzija, od blizu slika

Poslednji januarski večer smo preživeli v Galeriji Equrna na otvoritvi razstave Gesture of Moral Support slikarke Neže Perovšek. Naslednji dan smo se s slikarko sestali in podrezali v njeno slikarsko prakso. Razstavo je kuriral Arne Brejc, obrazstavno besedilo pa je napisal Adrijan Praznik.

Umetnica v večini slika z oljnimi barvami na platno in občasno z akrilom. Razstavljene slike se zdijo kot površina, ki se bodisi prelamlja bodisi preliva v različne smeri, ki ustvarjajo točke zgostitev in prelomov. Še posebej slike, narejene z oljnimi barvami se zdijo gladke in sijoče, zaradi česar se zdi, da izstopajo iz dvodimenzionalne površine. Spet druge se ne prepuščajo toliko visokosijoči imitaciji industrijskih materialov in pokažejo na robove ploskev, ki jih je neprikrito naredila poteza čopiča.

Kar je ujeto na platno, je podobo že pustilo za sabo. Vendar pa je njene sledi še mogoče zaslutiti. Nastajanje slike namreč sproži arhiv digitalnih podob. Umetnica pojasni, po kakšnem ključu razvršča in zbira podobe, iz katerih izhaja.

Jaz bi ta material nekak razdelila …

Vendar pa na slikah ni moč videti livarne, avtomobila ali pejsaža. Umetnica nabrane podobe preoblikuje in drobi ter jih sestavlja v digitalne kolaže. 

Začne se z digitalno skico …

Nastali kolaž uporabi kot matrico za sliko. Pojasni, kako poteka postopek prenosa digitalne podobe na platno.

Skico ponavadi projiciram na črno platno …

Izobraževanje vsake slikarke – vsaj na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost –  temelji na vsakodnevnem risanju človeške figure ali kakega drugega motiva, v izvežbanju v razumevanju in prikazovanju prostorskih odnosov in prenosu teh na prazen papir ali platno. Perovšek pojasni, zakaj ji je ljubše začeti slikati na podlagi že obstoječih podob.

To izvira iz tega …

Tako je gesto prenosa motiva iz tridimenzionalnega prostora pred seboj na dvodimenzionalno površino papirja zamenjala za prenašanje načrta iz ene dvodimenzionalne površine na drugo, na katero globina vstopi naknadno. Četudi odstopanja od izvorne skice dopušča in pozdravlja, pa je umetnica v prvi vrsti zvesta preslikavi. 

Se mi zdi da z novejšimi deli …

Razstavljene slike družijo organske oblike, presekane z ravnimi linijami, ki asociirajo na glitch, ki nastane s kompresijo ali napako med shranjevanjem datoteke. Na njih je tu in tam mogoče zaznati ostanke prepoznavnih motivov, morda obris okna ali skupek oblik, ki spominjajo na tipke na mehanski tipkovnici. Vendar so te razvezane običajnega konteksta in tako nezanesljive. 

Asociacije na industrijske materiale gledalka kot take zazna le z določenih pozicij v prostoru. Perovšek pojasni, kako dojema prisotnost iluzije v svojem delu.

Kar se tiče iluzivnosti … 

Pojasni tudi, kako velikost slike in njihova umestitev v prostor vplivata na gledalkino izkušnjo in kako jo je s postavitvijo poskušala usmerjati.

Pri postavljanju razstave …

Doživljanje slike pa lahko uokvirja tudi njen naslov. Naslovi slik Neže Perovšek so v angleškem jeziku, ker v njem konzumira največ medijskih vsebin. Nekateri izmed naslovov slik so tako »i do not need my body«, »we veer off course«, »keep falling down« in »more of the same«. Perovšek pove, da so zanjo naslovi enako pomembni kot slika sama, in razloži, kako se jih domisli.

Naslove v bistvu dobim na podoben način kot podobe …
Tudi naslov razstave Gesture of moral support je stavek, ki ga je umetnica našla in spravila med svoje zapiske z namenom, da bi naslovil eno izmed njenih slik. Naposled se je izkazalo, da ima zanjo osebnejši in širši pomen, saj razstavo omogoči ravno kopica gest moralne podpore.