Schrödingerjevi prostori

Zdravo! Minuli torek se je odvila 25. seja Nacionalnega sveta za kulturo oziroma NSK – neodvisnega telesa, ki spremlja, ocenjuje in podaja mnenja ter predloge glede kulturne politike. Tokratna dvourna seja je na koncu pripeljala do devetih soglasno sprejetih sklepov – iz njihovih ust v božja ušesa. Vsi sklepi se na tak ali drugačen način dotikajo kulturne infrastrukture – od digitalne infrastrukture pa do kulturne dediščine. Čisto vseh sklepov ne bomo navajali, omenimo pa, da je NSK pozval ministrstvo za kulturo, naj spremeni nekatere člene Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi. Zahtevali so, naj se javnim institucijam omogoči, da presežne prihodke ponovno investirajo v nakup opreme in vzdrževanje infrastrukture, namesto da se ti presežki vrnejo naravnost v proračun.  

Med gosti tokratne seje je bil tudi Viljem Leban, direktor Narodne in univerzitetne knjižnice. Na seji je predstavil napredek pri projektu izgradnje NUK 2. Kot je poročal, so bila pridobljena vsa potrebna gradbena dovoljenja, največja ovira pa še vedno ostaja – finančna konstrukcija. Projekt je bil po njegovih besedah ocenjen na sto pet milijonov evrov, financirala pa naj bi ga Evropska investicijska banka. Zataknilo se je pri pogojih investicije, kot pove Leban.

Izjava

Apel vladi, naj v proračun – ki ga vlada pripravlja ravno te dni – umesti sredstva za izgradnjo NUK 2, je bil tako eden oprijemljivejših sklepov tokratne seje NSK.

Manj jasna je bila razprava o prostorskih stiskah nevladnih organizacij in javnih zavodov. Veliko potrebo nevladnih organizacij po prostorih je predstavila Polona Torkar, strokovna vodja in podpredsednica Društva Asociacija. Opozorila je, da prostorska stiska nevladnih organizacij in javnih zavodov v Sloveniji nima sistemske rešitve.

Izjava

Poudarila je, da nevladne organizacije delujejo v javnem interesu in zato ne morejo tekmovati s tržnimi apetiti, to pa pogosto privede do izselitve organizacije.

Izjava

Na tej točki je spomnila na prodajo prostorov na Kersnikovi 4, na prodajo prostorov na Tobačni, na nedavno stisko NVO-jev v prostorih Metelkove 6 in pa na pretnjo prostorom mariborske Pekarne.

Gostja seje Nacionalnega sveta za kulturo je bila tudi mag. Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana. V nagovoru sveta je v odgovor na kritike, ki jih je podala Asociacija, ponudila nekaj številk.

Izjava

Ekspoze trenutnega stanja kulturne infrastrukture v Ljubljani je Demšič nadaljevala z nedavnimi in bodočimi investicijami, kot so Cukrarna, Center Rog, Kinodvorov Minipleks v podhodu Ajdovščina, nova streha avditorija na Križankah, obnova Plečnikove hiše in tako dalje. Priznala pa je, da se s prostorsko stisko sooča sodobni ples. Ta za zdaj nima svoje javne institucije, tako da je trenutno popolnoma odvisen od nevladnih organizacij.

Izjava

Do realizacije bo verjetno res preteklo še kar nekaj let, saj je bil natečaj za arhitekturno rešitev dozidave Baragovega semenišča zaključen šele pred štirinajstimi dnevi.

Od kod prostorska stiska nevladnih organizacij, ko pa jim mesto s tako vnemo namenja prostore, smo povprašali na občini, a žal do etriranja oddaje na naša vprašanja niso odgovorili. Zmeden glede realnega stanja prostorske stiske nevladnih organizacij pa je ostal tudi Nacionalni svet za kulturo. Obveljal je le sklep o pobudi ministrstvu za kulturo, naj v letu 2024 izvede temeljito raziskavo kakovostne in racionalne kulturne politike na področju produkcijske infrastrukture javnih zavodov in nevladnih organizacij.

Ob koncu seje je svet namenil nekaj besed tudi spremembi resolucije nacionalnega programa za kulturo in pripravi akcijskega načrta za njegovo izvedbo. Za začetek je predsednica Nacionalnega sveta za kulturo, Uršula Cetinski, obnovila razloge za predlog, ki ga je NSK ob nastopu podal ministrici za kulturo Asti Vrečko. Pozvali so jo, naj na ministrstvu pripravijo le akcijski načrt in ne spreminjajo celotnega nacionalnega programa za kulturo.

Izjava

Generalna direktorica Direktorata za razvoj kulturnih politik na ministrstvu za kulturo, Tjaša Pureber, je zagotovila, da bodo konkretni predlogi podani v javno obravnavo v začetku septembra.

Izjava

Pureber je poudarila, da bodo v javno razpravo predložili tako spremembe nacionalnega programa kot tudi akcijski načrt. Očitno moramo za bolj vsebinsko razpravo počakati do konca poletja.
Aja, pa še to. Denar za obnovo ljubljanske Drame je. Več pa o tem nismo slišali.