Zbliževanja, razhajanja
Grajski park, ki v centru Murske Sobote obiskovalcem nudi priložnost za oddih in rekreacijo, je med 30. avgustom in 2. septembrom ponovno postal dogajalno prizorišče mednarodnega festivala sodobnega plesa Fronta. Tudi v parku stoječ soboški grad so poleg Pomurskega muzeja in mladinskega kulturnega centra MIKK znova naselili sodobnoplesni navdušenci. Na tlakovanem preddverju so si gledalci, nastopajoči in ustvarjalci festivala ob kavicah lahko izmenjali mnenja ali pa se po večernih ogledih predstav v bližnjem Gledališču Park prepustili miganju ob elektronski glasbi.
Večdnevna okupacija javnega prostora s sodobno plesno umetnostjo prinaša številne produkcijske izzive. Te še dodatno potencira umeščenost v okolje, odmaknjeno od kulturnega centra. Kljub temu festival Fronta gledalcem že osemnajsto leto ponuja pester nabor sodobnoplesnih stvaritev s celega sveta. Zala Dobovšek, ki je letos prevzela vlogo mentorice kritiškega seminarja, festival spremlja že od njegove tretje edicije.
Preplet večdnevnega dogajanja, sestavljen iz izbranih predstav in pogovorov z gostujočimi umetniki, je v svoje rojstno mesto pred osemnajstimi leti prinesel Matjaž Farič, umetniški vodja festivala. S skrbno kuriranim izborom plesnih stvaritev lokalnemu okolju omogoča stik z vsebinami, ki razblinjajo mite o nerazumljivosti in nedostopnosti sodobne umetnosti. Kako je zastavil letošnji program?
Gledalci so si v štirih festivalskih dneh lahko ogledali več kot dvajset predstav. Otvoritvene intimne avtorske duete, ki z ambivalentnostjo stika tematizirajo kompleksnost partnerskega odnosa in spolnosti, je drugi festivalski dan nadgradil s prehodom v polje prevpraševanja spolne identitete. V predstavi The Chosen Haram je britanski plesalec Sadiq Ali v sodobni cirkuški formi naslovil težave, s katerimi se sooča kot istospolno usmerjeni musliman. Zaradi eksplicitnega, narativno izrazitega prikaza tabuizirane tematike je bila prav to predstava, o kateri je občinstvo največ govorilo.
Predzadnji dan sta se zvrstili dve miniaturi, izbrani na mednarodnem pozivu. V predstavi Brothers sta se plesalca z raziskavo tehnike threading, prevzete iz breakdanca, potopila v raziskovanje intimnosti, ki se lahko ustvari med dvema moškima. V uprizoritvi Postani neukrotljiv sta madžarski ustvarjalki nevidnost Romov naslovili tako, da sta v gibalni znakovni jezik prevedli romsko pesem, nastalo v sodelovanju z romskimi otroki. Sledili so jima še trije dueti ustvarjalcev iz Tajvana in Južne Koreje, ki so prikazali estetsko precizen vzhodnoazijski sodobni ples. O raznolikosti in družbenokritičnem potencialu festivala spregovori teatrologinja Zala Dobovšek.
Vsebina ne vznika zgolj iz predstav samih, temveč tudi iz njihovih premišljenih sopostavitev, ki prav s kontinuiranim sosledjem razpirajo različna gledišča na obravnavane tematike. Farič razstre težave, ki jih prinaša takšna konceptualna zastavitev festivala.
Eden izmed prepoznavnejših aspektov festivala je tudi vsakoletna predstavitev nagrajenih plesnih miniatur s festivala Opus1. Letošnja bera je izvirne koreografije štirih mladih solo plesalk in plesnega para združila v znamenju nacionalne raznolikosti, pestrosti avtorskih poetik, pa tudi v jasnem družbenokritičnem podtekstu. Njihovi nastopi odprtost udejanjajo v načelnem mehčanju procesualnosti, raziskovalnem odnosu do nastajanja koreografskih stvaritev in poseganju po hibridnih formah, ki v spogledovanju s performativnim presegajo polje čistega gibalnega izraza. O svoji plesni stvaritvi Čebelnjak spregovori plesalka Lourdes Maldonado Torres, ki je utesnjenost nesvobodnega ženskega telesa prenesla v študijo gibalnega izraza mrčesa.
S svojo koreografsko miniaturo se je predstavila tudi plesalka iz Italije, Anna Pesetti.
Plesalec Riccardo Zoppi v Toski ne prevzema zgolj vloge utelesitve pojma, temveč se v njegovem včasih nasilnem nadzoru nad pasivnim ženskim telesom udejanja tudi kritika patriarhata; še najjasneje v zastiranju njenih golih prsi na začetku uprizoritve in v šminki, ki jo z ustnicami grobo nadeva na njen otopel, vse bolj rdeč obraz. Kako doživlja prisotnost na festivalu?
Pomembnost takšnega festivala za mlade ustvarjalce predstavi tudi plesalka Veronika Valdes, ki festival obiskuje že vrsto let. Sprva se je v sklopu Opusa1 tudi sama predstavila s plesno miniaturo, pozneje pa je sodelovala kot mentorica in prostovoljka.
Letos je festival Flota ponovno udejanjil svoje poslanstvo zavzemanja za razvoj sodobnega plesa in porast plesnega občinstva v kulturno prikrajšanih pokrajinah severovzhodne Slovenije. A vsakoletnega prizadevanja za profesionalnost, raznovrstnost in atraktivnost festivala ni brez kreativnih izzivov.
*Foto: Anka Simončič
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj