Nekje med Zofko Kveder in Virginio Woolf
Vsako leto se, kot je to za otrokocentrično družbo značilno, vsuje na kopice kritik, ki problematizirajo literaturo, izbrano za izhodišče maturitetnega eseja. Literarna dela so prekompleksna, naslavljajo tematike, na katere so najstniki občutljivi, niso aktualna. Pa vendar ob tem le redko naletimo na kritiko, da v izbor književnih del za maturitetni esej največkrat niso uvrščena dela književnic. Ženski odbor slovenskega centra PEN MIRA je sedmega marca v izjavi za javnost opozoril na zapostavljenost avtoric v učnih načrtih in besedilih na splošni maturi iz slovenščine. Povod za izjavo je bila objava tematskega sklopa za maturitetni esej v šolskem letu 2022/23, ki kljub problematiziranju vloge ženske v družbi vključuje zgolj dela moških avtorjev.
V Sloveniji je bila, po krajšem obdobju zatišja, matura ponovno uvedena v šolskem letu 1994/95. V skladu z Zakonom o maturi ta obsega tudi maturitetni esej pri predmetu slovenskega jezika. V osemindvajsetih letih neprekinjenega izvajanja maturitetnega eseja je bilo na seznam obvezne literature uvrščenih 88 del. 84 jih je nastalo pod peresom moških, pri čemer so se nekatera na seznam uvrstila več kot enkrat. Književnice so bile torej v vseh letih zastopane zgolj s štirimi deli: Jane Austen: Prevzetnost in pristranost; Nathalie Sarraute: Otroštvo; Anne Michaels: Ubežni delci in Maja Haderlap: Angel pozabe. Stanje je več kot očitno slabo, a ne zgolj v kontekstu vključevanja avtoric. V vseh letih si je prostor ob slovenskih avtorjih uspela izboriti zgolj Maja Haderlap, a je tudi to literarno delo v izvirniku napisano v nemščini. Problematiko, s katero se v PENu srečujejo že vrsto let, komentira predsednica slovenskega centra PEN, Tanja Tuma:
Na pomanjkljivo vključenost književnic pa naletimo tudi na seznamu maturitetnih besedil, katerih poznavanje dijaki zagovarjajo na ustnem delu maturitetnega izpita. Predmetni izpitni katalog, ki velja za leta 2021, 2022 in 2023, zapoveduje poznavanje 96 literarnih del, pri čemer so nekatera izbirna. To pomeni, da lahko za poznavanje posameznega obdobja predstavite eno od naštetih literarnih del, in ne obeh ali vseh treh, ki so zapisana v izpitnem katalogu. Med naborom poezije, proze in dramatike, ki sega vse od antične književnosti do literarne produkcije druge polovice 20. stoletja, se je znašlo le pet del ženskih ustvarjalk. Še bolj šokanten je podatek, da je vseh pet del izbirnih. To pomeni, da dijak lahko doseže maksimalno število točk na maturi, ne da bi poznal delo katerekoli pisateljice. Torej se dijaki sami ne izogibajo poznavanju književnic ‒ to jim je milorečeno zapovedano. Svoje videnje razlogov za pomanjkljivosti maturitetnega kanona nam je predstavila slovenska pesnica in esejistka Nina Dragičević.
Če ste si ob začetku prispevka morda nekoliko več obetali od učnega načrta pri slovenščini, vas bodo hitro streznili naslednji podatki: učni načrt, ki je bil na seji Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje sprejet februarja leta 2008, predvideva poznavanje vsaj 103 književnih del. Na seznamu se je znašlo tudi trinajst del književnic, a so vsa zamenljiva z deli moških avtorjev. Matura je sicer pogosto razumljena kot standardizirani test, ki vsem dijakom gimnazijskih programov na nacionalni ravni omogoča enako izhodišče za nadaljevanje izobraževanja. Maturitetno branje naj bi bilo torej med učnimi urami slovenščine mogoče razširiti in drugače konceptualizirati. Ali je res tako, nam odgovarja profesorica na ljubljanski gimnaziji Bežigrad, magistrica Katja Lah Majkić.
Dijakinje se torej v času srednješolskega izobraževanja le izjemoma srečajo z zapisi književnic. To lahko na mladih pusti dve vrsti posledic. Ob neseznanjenosti z deli pisateljic nastaja občutek, da ženske skozi zgodovino niso ustvarjale; še huje, kar so ustvarile, je del trivialne kulture, ki ne sodi v preglede svetovne literature. Kot drugo pa dijaki ob nepoznavanju literarnih del književnic niso seznanjeni s tematikami, ki jih ženske v svojih delih pogosto naslavljajo. Moška občutja in narativi postanejo izhodišče za presojanje ženskih literarnih del, ki s svojo drugačnostjo odstopajo od normativov »velike svetovne književnosti«. Kaj izključevanje književnic iz srednješolskega kurikuluma pomeni za položaj žensk, razloži doktorica Valerija Vendramin, strokovnjakinja na področju feministične teorije in vzgojnih študij.
A avtorice izven šolskih klopi ne ostajajo pozabljene ali popolnoma spregledane. Kot so v izjavi za javnost poudarili podpisnice in podpisniki, obstaja nabor umetniških besedil književnic, ki so pripoznana kot pomemben del tako svetovne kot nacionalne književnosti. Pojavlja se torej vprašanje, zakaj dela, katerih literarna odličnost je bila potrjena s svetovnimi literarnimi nagradami, ostajajo na tako imenovani margini. Do zaključka redakcije žal nismo prejeli odgovora iz Državnega izpitnega centra RIC. Odbor MIRA v izjavi navaja, da je kot razlog za izbor tematskih sklopov maturitetnega eseja navedeno, da iz celotnega korpusa besedil ni mogoče izbratih takih besedil avtoric, ki bi bila ustrezna v didaktičnem smislu.
Reproduciranje že dolga leta enakega kanona torej več kot očitno ne obeta večje vključenosti žensk. Tuma poudari, da bi pri izbiri ustrezne literature morali upoštevati načelo poštenosti in vključevanja. Katja Lah Majkić ob tem izpostavi, da imajo profesorji pri podajanju nabora svetovne in nacionalne literarne produkcije pomembno vlogo. Če učni načrt in nabor maturitetnih besedil ne postaneta bolj vključujoča do avtoric, je predstavitev književnic odvisna od posameznega profesorja slovenščine v izjavi, pojasnjuje sogovorka.
Kot prva ženska se je na seznam del za maturitetni esej šele leta 2009 uvrstila Jane Austen. Ob podrobnejšem pregledu redkih izbranih del književnic pa je moč ugotoviti, da so presojana tudi na podlagi tematike, ki jo obravnavajo. Avtorice v kurikulum prodrejo le s književnostjo, ki naslavlja družino oziroma senzibilnejše tematike, kakršno je otroštvo. Ta pojav natančneje analizira Nina Dragičević.
Bitko za večjo vključenost književnic v učne načrte odbor MIRA bije že vrsto let. Prah je ponovno dvignila objava razpisanih del za maturitetni esej, ki ga bodo pisali dijaki v šolskem letu 2022/23. Tematski sklop, ki je poimenovan Ženska na odru sveta, namreč vključuje štiri dela moških piscev. Izbor del je Državni izpitni center pojasnil s tem, da je bil nabor izbran, upoštevajoč možnost prihodnjih izrednih razmer zaradi pandemije. Dela Sofokleja, Ibsena, Gruma in Smoleta so namreč sestavni del učnega načrta za slovenščino v gimnazijah. Ker so gimnazijci z njimi seznanjeni pri pouku, njihovo poznavanje za namen maturitetnega eseja ne bi predstavljalo težave. V odboru MIRA opozarjajo, da je uvrstitev del v tematski sklop sporno, četudi gre za pomoč dijakom in profesorjem v nepredvidljivih okoliščinah. Problematičnost izbora komentira Tuma.
Uvrstitev del le moških piscev v tematski sklop Ženska na odru sveta, kot nakaže Tuma, žensko potisne v vlogo pasivnega objekta, ki ga v odnosu do sebe definirajo moški. Besedila, predvidena za maturitetni esej v prihodnjem šolskem letu, sicer res naslavljajo vlogo ženske v družbenem redu in odpirajo vprašanje prestopanja rigidnih normativov družbe. Toda izbor del, ki so nastala pod peresi moških avtorjev, ustvarja narativ, da vprašanje vloge žensk v družbi določajo in znajo pojasnjevati le moški. V MIRI poudarjajo, da mora izbor del temeljiti na kvaliteti književnega dela in tematiki, ki jo to obravnava, a je tematski sklop, kakršnega predlagajo za prihodnje šolsko leto, nedopusten. Dodatno izbor problematizira tudi doktor Vendramin.
Vključevanje književnic v kanon, ki ga narekuje in reproducira slovenski šolski sistem, tako ostaja nedotaknjeno. Kljub mnogim pozivom in znanstvenim študijam žal nismo priča premikom na tem področju. Mnoge med nami se s pisateljicami srečamo šele ob vstopu na fakulteto, ko se zavemo patriarhalnih vzorcev, v katere smo ujete. Literarno zgodovino, ki je pogosto okrnjena na poznavanje pristranskih preglednih naborov del, je treba opolnomočiti z deli žensk in drugih do tedaj utišanih glasov. V želji, da beremo, kar o ženskah pišejo ženske, smo torej prepuščeni sami sebi, vsaj do spremembe učnih načrtov in naborov maturitetnih besedil.
Mature se je v lastni sobi spominjala Tia.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj