Po karanteni – karantena

Bog je. Pandemija tako imenovanega novega koronavirusa je mnogim velikim levičarskim mislecem in filozofom, kulturnim teoretičarjem in komentatorjem družbenega dogajanja na uho suflirala v novem mileniju spet začeto veliko zgodbo - konec kapitalizma. “Dogodek Pandemije dokazuje najmanj eno - nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Čas je za novo paradigmo. Socializem je postal nuja. Dejstvo. Poti nazaj ni več. Kapitalizem nikoli več ne bo tak, kot je bil. Če sploh bo.” No, dejstva niso v skladu s teorijo, bi jim rekli. Toliko slabše za dejstva, odgovarjajo. In evo dejstva. Na nekaj ali nekoga so pozabili. Vsi ti modri oz. rdeči preroki niso računali na Janeza Janšo, ki je v dobrem mesecu dni uničil virus, odpravil epidemijo, častil proteste in dopust, razrinkal laži medijev ter v misel na prihodnost vtkal upanje. In svet odrešil konca kapitalizma, da ne rečemo novega socializma!

Težke vojne, ki jih je moral v času svoje vladavine podpirati Ludvik XIV., so ob izčrpavanju državne blagajne in moči ljudstva vseeno odkrile kjuč, da je obogatelo velikansko število tistih pijavk, ki so vedno prežale za katastrofami, ki so jih same povzročale, namesto da bi jih ublažile, in to zato, da bi se z njimi lahko še z večjo prednostjo okoristile. Konec te vladavine, drugače tako vzvišene, je morda eno od obdobij francoskega kraljestva, ko je videti največ nejasno nastalega bogastva, ki izbruhne zgolj kot razkošje in enako zastrt razvrat.

...

Ta prehod, imenovan mostna pot, je torej edini, ki vodi tja in ohranja stik z majhno ravnino, in ko je enkrat porušen, ni enega prebivalca na svetu, kakršnekoli vrste si ga želimo zamisliti, ki bi zmogel doseči ravninico. In, točno tukaj, sredi te majhne, tako dobro obkrožene, tako dobro zavarovane ravnine je stal Durcetov grad. Hkrati ga je obdajalo še trideset čevljev visoko obzidje; in onkraj obzidja se je raztezal zelo globok jarek, poln vode, ki je dodatno branil zadnje zidovje v obliki krožne galerije; nizek in ozek prehod je naposled prodrl v veliko notranje dvorišče, okoli katerega so bila zgrajena vsa bivališča.