Nebokurčnik

NAPOVEDOVALKA AJDA

Pozdravljeni v dnevnih novicah. Kot smo poročali že zjutraj, so se prebivalci Ljubljanskih Prul zbudili v razdejanje ob novogradnji. Iznad nekdanjega parka na Prijateljevi ulici se namreč dviga sto petdeset metrov visok nebotičnik, ki sega nad višino Ljubljanskega gradu in ga lahko vidimo tudi iz našega studia. Proti stavbi že od zgodnjih ur protestira lokalno prebivalstvo. Po naših informacijah je postopek gradnje uničil spomenik NOB, nekaj avtomobilov ter trgovino Mercator, poškodovana sta tudi popularni bar Prulček in Plesni teater Ljubljana. Več o tem Blaž Snaga, ki je na terenu.

DOPISNIK BLAŽ

Stojim ob Ljubljanici na Prulah. Nad mano se dviga ogromen betonski stolp z nekakšnimi ovalnimi režami za okna. Še najbolj bi rekel, da spominja na brutalistično modernistično arhitekturo. Posebno nenavadno je, da okoli očitne nedokončane stavbe ni nikjer videti gradbene opreme, osebja, gradbenih odrov ali žerjava. Ob sebi imam investitorko, gospo Zlatko iz podjetja Zlatinvest. Kako bi vi opisali to stolpnico?

ZLATKA, INVESTITORKA
Če bi pogledali iz ptičje perspektive, bi opazili, da ima nebotičnik v prerezu nekakšno ovalno obliko, na vrhu pa ima en tak, recimo, klobuk. Zaradi tega tudi ne bi govorili o neboTIČniku, pač pa smo naš navpični dvorec ozaljšali z besedo NeboKURČnik! Kar je tudi naš hommage artističnemu duu Yes Men in seveda bo nebokurčnik na koncu ozaljšan z zlato barvo.

DOPISNIK BLAŽ

Okoli tega Nebokurčnika pa so zbrani razjarjeni prebivalci okolišnjih blokov, ki trdijo, da o stolpnici niso bili obveščeni. Z nami je starejši gospod Milko, ki je bil namenjen v zdaj porušeno trgovino. Gospod, govorice so, da je bila stolpnica narejena tajno zaradi ruskega kapitala, drugi pravijo, da pojav novogranje sploh ni nič nepričakovanega, kaj pa vi menite?

MILKO, UPOKOJENEC

Veste, mene vse spominja na covid pa na karanteno. Veste, k smo bli par mescov doma, a ne, pol pa prideš ven, pa sta kar naekrat pred tabo dve novi stolpnici, pa pet vila blokov, pa kaj jaz vem, kaj še vse. Men se zdi, da so med karanteno tile gradbeni lobiji dobil kondicijo. Da so se tok natreniral, da lohk to kr tko en dva tri postavjo, preden kdo kej opaz. Sploh pa zdej, k ni ljudi, k so vsi na dopustu.

DOPISNIK BLAŽ

Hvala gospod. Z mano pa je že Maša Zgonik, predstavnica danes na hitro organizirane skupine stanovalcev soseske Prule in pa članica sveta Četrne skupnosti Center. Kaj stolpnica pomeni za vašo skupnost in kakšni so naslednji koraki?

MAŠA, LASTNICA ENOINPOLSOBNEGA STANOVANJA

Glejte. Mi – torej lastniki stanovanj in stanovalci – imamo sestanke z Oddelkom za urejanje prostora in gospodom Koželjem in zdaj Žnidaršičem vsaj dvakrat letno. In se kregamo, ker nam stalno mečejo vila bloke sem. Men se že meša, kolkokrat ponavljam eno in isto. Tole je četrt meščanskih vil iz 30-ih, pa modernizma iz 60-ih let – imamo Kristlove bloke, ki jih je sam Koželj dal v tisto svojo knjižico imenitnih stavb po Ljubljani, al kaj je že spisal; imamo Vrtec pod gradom arhitektke Badjura. Zraven katerga smo seveda dobili vila blok, jasno! Smo rekl, zakaj pa občina ni kupila te parcele pa dodala vrtcu, in nam rečejo na občini, da bi tudi stanovalci lahko kupili parcelo, pa jo dal vrtcu. To je ta kapitalistična mentaliteta, da res ne veš več, kaj rečt. Kot da niso neki prostorski načrti ravno zato, da se to prepreč.

No, in skratka na enem od teh sestankov s Koželjem rečem, pa dobr, pa zakaj mora ta politika grajenja mesta navznoter z vila bloki nafilat vsako malo luknco v Lublan čist do roba parcele – ne sam, kot je blo mišljeno, neke te bivše industrijske hale, ampak zgleda vsako prosto malo travico. Sem rekla, a ni boljše zgradit par visokih stolpnic, pa pustimo travo pr mir. In dons, ko vidm tole...  Mislm. Jest stavm, da je to zanalšč! Da so namenoma dovolil, da so to postavl ravno MEN pred nos. To je čisti cinizem in pa jebanje u mozak. Veste kaj, si bom kupla eno prkolco, pa jo parkirala Janezu al pa Zokiju sred dnevne sobe, pa jo prklopla na njihov štrom pa vodo, pol se pa lohk naprej menmo.

NAPOVEDOVALKA AJDA

Hvala, Blaž. Stanovalci Prul se bodo na pojav še ne dokončane 150 metrov visoke stolpnice pritožili mestni občini, pripravljeni pa so iti tudi na sodišče. Po naših trenutnih poizvedbah gradnje tudi ni v zemljiški knjigi. Po spletu že kroži več možnih teorij, eno od njih pa ima tudi naš studijski gost, doktor Janko Podsmreka. Vaše področje, kolikor razumem, je mikologija, torej preučevanje gob.

dr. PODSMREKA, MIKOLOG

Tako je. No, današnji pojav tega špičastega nebokurčnika mi je potrdil, kar sem že dolgo domneval. Namreč, da imamo v Ljubljani infestacijo fungusov. Tale nebokurčnik namreč izgleda kot lep primerek gobe iz družine klinčevk, recimo znana vrsta je Phallus hadriani ali smrdljivi mavrahovec. In seveda se sam potem vprašam, od kod bi taka goba stolpnica lahko prišla. Če so se gobe prilagodile urbani krajini, potem so gotovo prepredle svoj micelij vsepovsod pod površino mesta. No, in seveda: vila bloki!

A se vam ni zdelo čudno, da imajo pogosto ograjo iz betona podobno belemu ovoju gobjega gomolja, iz katerega se razvije goba? In kako se vila blok zaredi v vsako prosto parcelo, pa če je opustela fabrika, stara hiša ali trava med bloki? In že sam pojav vila bloka je optimalna izraba občinskih prostorskih načrtov, kjer se vila blok pretvarja, da je dvonadstopna meščanska vila z mansardo. To je tak čudovit primer prilagoditve parazita na antropoceno krajino. 

NAPOVEDOVALKA AJDA

Ampak, če je to po vašem goba, od kod bi dobila energijo za rast?

dr. PODSMREKA, MIKOLOG

Dobro vprašanje. Rekel bi: iz prihodnosti, torej iz kreditov in spekulativnega kapitala. Veste, rekel bi, da te gobe-hiše niso prilagojene le urbani krajini, ampak tudi kapitalizmu. Pravzaprav je bilo samo vprašanje časa.

NAPOVEDOVALKA AJDA

In kaj pričakujete zdaj?

dr. PODSMREKA, MIKOLOG

Ja, trose!

DOPISNIK BLAŽ

Zopet se javljamo s Prul. S stolpnice oziroma nebokurčnika že nekaj minut odpadajo par centimerov veliki kosmi. Na parkirišču lahko vidim par kupov tega, veter jih odnaša tudi proti Ljubljanici. Gospodična, vidim, da stojite tu s celo vrečo teh kosmov, lahko vprašam, kaj nameravate z njimi?

ALISA, SREDNJEŠOLKA

Oči me je prosu, da to držim. Tm skače po travi in nabira še dve vreči. Ravno je objavil na Fejsu, k so eni rekl, da majo ti kosmiči notr Mikrosoftove čipe za majndkontrol, da so to samo neke antivekserske fore in da bo on za zajtrk vsak dan požrl eno skledo tega. Po mojem ma krizo srednjih let, ampak kva čm. Mogoče bom dons raj spala pr mami. 

NAPOVEDOVALKA AJDA

Hvala, Blaž. Hvala tudi vam, doktor Podsmreka. Drago poslušalstvo, ostanite še naprej z nami. O nadaljnjem razvoju prulskega nebotičnika pa vas bomo obveščali sproti.

+++++ DVA TEDNA KASNEJE +++++

NAPOVEDOVALKA AJDA

Pozdravljeni v dnevnih novicah. Na ljubljanskih Prulah že dva tedna stoji Nebokurčnik. Povzemimo zadnji razvoj dogodkov. Mestna občina je črno gradnjo neznanega izvora legalizirala, saj je, če citiramo besede Oddelka za urejanje prostora, »v urbanističnem načrtu soseske Prule iz 60. let prejšnjega stoletja arhitekt Stavko Kristl navedel možnost stanovanjske stolpnice«. V intervjuju s kolegico Molk je mestni svetnik in bivši podžupan Janez Koželj tako navedel vsebine Nebokurčnika:

IZJAVA JANEZ KOŽELJ

Posamezna nadstropja so bila že prodana, po neuradnih informacijah pa naj bi jih del odkupila tudi gradbena podjetja, ki bodo betonski skelet spremenila v bivanju primerno obliko. Nekatera podjetja pa so nadstropja že razdelila na stanovanjske parcele, ki jih tržijo naprej. Takšno je recimo podjetje Zlatinvest, katerega direktorica Zlatka je trenutno z mano v studiu. Povejte nam, kakšni ljudje si lahko privoščijo okoli 3 milijone evrov za še nedokončana stanovanja.

ZLATKA, INVESTITORKA

Glejte, naša stanovanja z nadstandardnimi kvadraturami kupujejo predvsem uspešni poslovneži, pretežno gre za Slovence. Predvsem smo veseli, da so ljudje, ki kupujejo pri nas, izredno prijetne osebe, s spoštljivo retoriko in olikanimi medsebojnimi odnosi. Gre pa tudi za to, da so stanovanja varna naložba in ljudje raje kupijo nepremičnine, kot da bi jim hranilne vloge stale na računu. Zraven pa seveda podarimo par škatel kosmov. Jaz jih denimo jem kar za zajtrk.

NAPOVEDOVALKA AJDA

Hvala. S terena pa se nam zdaj javlja naš poročevalec Blaž Snaga.

DOPISNIK BLAŽ

Javljam se s Prijateljeve ulice. Mestno redarstvo že deset dni drži stalno stražo, gradbišče pa je zamejeno z oranžnimi mrežami. Gospa Maša Zgonik, kako v združenju stanovalcev soseske Prule komentirate zadnje dogodke?

MAŠA, LASTNICA ENOINPOLSOBNEGA STANOVANJA

Veste, jest cenm, da nas mediji kaj vprašate, ker nas občina nč ne vpraša. Oziroma mamo mi sestanke, da ne bo še ene novogradnje, pa pol eto, še ena novogradnja. In opet jovo na novo. Skratka, stanovalci Prul smo zgubil otroško igrišče, sprehajalni prostor, špecerijo, bar, ki je bil družabno srce soseske, in zdej se menmo, če bi nam v tem Nebokurcu dal kakšne nadomestne prostore. Merkator je recimo dobil en štuk, sam valjda bodo iz tega raj nardil stanovanja, nam pa rekl, da gremo v štacuno v Trnov, k da znamo letet čez reko al kaj. Mislm, da bo tut center za sodobni ples dobil en al dva štuka, tko da se očitno da zment.

Sam, ko pa mi kej hočmo, mi pa tale Žnidaršič začne razlagat, da mi pa ne, ker je ta travnik bil u bistvu od občine in mi nismo upravičeni. Sej men je vseen, a je štuk v bajti njihov al naš, sam da ga lahko uporablamo. Sem rekla, da bomo sicer prpelal dva šleper kamnjona pa zaprl tmle tunel pod gradom pa se bodo naši otroc not igral. No, pa on men, da lahk uporablamo piknik plac na Špici. Pa jest njemu, a un, ki ste ga vi naredu za komercialne dejavnosti, kot so barčki pa turistične ladjice? Kako naj bomo tam sproščeni zraven turistov pa strank lokala pa tečnih kelnarjev. In pol, pazte to, Zoki vse to posluša in pol on men, če hočmo mi upravljalske pravice za bar na Špici. Da se to da zrihtat. In jaz ga uno gledam in sploh ne vem, kaj rečt. Sploh ne vem, kaj rečt. A sm smo prišli al kaj? Jaz sploh ne živim več v mestu, ampak na nekem kapitalističnem bazarju!

Aja, čak, vi to snemate? Joj, mene se sploh ne drži več glava. Občina bo itak vse to zanikala. No, ampak zdej, k sem bla jest tok tečna, nam občina zadnjih šest dni vsak dan na Špico prpele kejtering za stanovalce. Ne vem čist, kaj misljo, da bodo s tem dosegl, ampak vsaj nisem lačna, ko stojim tu cele dneve in se pogovarjam z novinarji. Se moram opravičt, grem tjale še po en sendviček, pol mam pa zmenjen intervju s CNN-om.

DOPISNIK BLAŽ

V zadnjih dveh tednih pa se je tudi povečalo število radovednežev, ki pridejo nabirat kosme, ki še vedno redno odpadajo z vrha Nebokurčnika. Gospodična, vidim, da še vedno redno hodite sem.

ALISA, SREDNJEŠOLKA

Mi je rekla mami, da morm pazt na očija. Tmle ima že ene 10 vreč kosmov in jih nalaga na šajtrgo. Js več ne vem. Pač, kar on to jé, je ratu čudn. Prodal je avto, dal je stanovanje na hipoteko in zdaj kupuje travnike po Lublani. Tja potem pelje te kosme in jih zakople, če bo kao kej zrasl. Pol pa vlaga prošnje za spremembo namembnosti parcel. Včeraj sva pa tudi prodala par vreč teh kosmičev. Komi čakam jesen, da bo spet šola. 

DOPISNIK BLAŽ

Po zadnjih informacijah se je v Ljubljani vzpostavil črni trg prodaje kosmov. Pred dvema dnevoma so stanovalci Fondovih blokov opazili Joca Pečečnika zakopati večjo količino kosmov na Bežigrajskem stadionu. Podobne novice prihajajo tudi iz stanovanjskih sosesk. ŠS6, BS3 in Štepanjsko naselje imajo že dober teden stalne straže stanovalcev, ki so nekaj vreč kosmov že zasegle. O podobnih stražah pa že razmišljajo v drugih ljubljanskih soseskah. Na spletu že kroži peticija za skupinsko akcijo prebivalcev mesta, ki bi nabrali kosmiče in jih zmetali v gradbeno jamo zraven stadiona na Stožicah – z geslom: »Če mi ne končamo tega, tudi Zoki ne bo.«

NAPOVEDOVALKA AJDA

Trgovina s kosmi pa se je razširila tudi preko občinskih meja, drugi mediji so poročali o odposlancih mariborskega župana Arsenoviča, ki so prevzeli večjo količino kosmov kar od Ljubljanske komunale. Za podobne pošiljke so se dogovorila tudi druga slovenska mesta – v želji pospešiti gospodarski razvoj. V studiu imam gosta, filozofa Slavoja Žižka. Kako vi razumete razplet dogodkov? Torej, zdi se, da se v Slovenijiapoveduje vojna gradnje nebokurčnikov. Oziroma vzreje nebokurčnikov, če verjamemo še nepotrjeni hipotezi doktorja Podsmreke.

dr. ŽIŽEK, FILOZOF

Moram reči, da mi je Podsmrekova ideja povezave teh nebeških kurcev in vila blokov všeč. Mimogrede, od kolegice arhitektke sem zvedel naslednjo šalo – veste, kaj je to vila blok? Včasih je bila vila, zdaj je pa blok. Zdi se mi povedno, kako se sodobni globalni kapitalizem tako zelo trudi biti vključujoč – mi smo za ženske, mi smo za LGBT-skupine, za temnopolte, za imigrante in tako najprej – ampak, takoj ko pobrskaš pod površino, se spodaj pokaže en tak ogromen patriarhalen falus! Ali pa je morda ravno obratno, nemara pa je narava ta, ki je končno odkrila naravo kapitalizma in kaže kurac nam.

Seveda bi lokalno tekmovanje v nebokurčnikih lahko brali kot pač še eno tipično balkansko kurčenje. Saj veste, ta zahodni pogled na Balkan, ki v nas vidi divjake, ki s svojimi penisi mahamo naokrog. Ampak mislim, da je resnica ravno obratna. Ti nebokurčniki so pravzaprav znak nemoči. Vila blok, za to si še mislim, da ima kdo dovolj denarja, da si to privošči, ampak moj bog, kdo bo kupoval ogromna stanovanja v teh betonskih penisih, če ne ravno tuji kapital, ki mu je čisto vseeno, ali kdo notri živi ali ne, ali je stolpnica dokončana ali je goli beton. Posredniki bodo pa pri tem zaslužili še za kak vila blok ali dva. Gre torej za zadnjo fazo tranzicije. In tega, kaj lahko pride za njo, pa si sploh še ne upamo zamisliti. Če zaključim – mogoče nas bodo pa ravno nebokurčniki končno pripeljali do tega Fukuyaminega konca zgodovine!

***

Drago poslušalstvo. Da Nebokurčnika ne fašete od zadaj, poskrbi Napihovanje.

***

Poročilo s terena je pripravilo Napihovanje. Brali so Lenča, Mihael, Živa in Muri. Lektorirala sta Irena in Aleš. Tehnicirala sta Berus in Toljo.