Pesnik, general, obsojeni vojni zločinec

Slovenska četvorka obsojena na skupaj 100 let kazni, je presodilo mednarodno kazensko sodišče v Haagu za Štajersko in Koroško.

Sodišče, vzpostavljeno z namenom preučitve zločinov, storjenih v času konflikta na Štajerskem in Koroškem v obdobju po zaključku prve svetovne vojne, je presodilo, da so štirje obtoženi, Rudolf Maister, Franjo Malgaj, Alfred Lavrič in Rudolf Knez, krivi vojnih zločinov nad neslovenskim prebivalstvom. Prav tako je četverica, pravi sodišče, v polnem sodelovanju s centralno oblastjo v Ljubljani in Beogradu, bila del tako imenovanega združenega zločinskega podviga z namenom etničnega čiščenja neslovenskega življa in premikanja meja Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v skladu z idejo Velike Slovenije, med lokalnim prebivalstvom bolj poznane pod imenom Zedinjena Slovenija.

Maister je bil zaradi svojih zločinov obsojen na 50 let zapora, Malgaj 30, preostala dva pa na 10 let. Maister si je največjo kazen prislužil zaradi tako imenovane mariborske krvave nedelje. Na ta dan, ko je mesto na Dravi obiskala delegacija iz Združenih držav Amerike s Shermanom Milesom na čelu, so vojaki pod poveljem Maistra, po ugotovitvah sodišča, streljali na množico neoboroženih nemško govorečih civilistov, ki so protestirali na glavnem mestnem trgu.

Sodišče ni uspelo določiti natančnega števila žrtev, ki pa naj bi se gibalo med 9 in 13 mrtvih in približno 60 ranjenih. Protestniki so sicer na trgu demokratično izražali nasprotovanje, kar so videli kot okupacijo večinsko nemško govorečega mesta s strani jugoslovanskih sil. Vodstvo občine se je sicer že pred prihodom pehote novoustanovljene kraljevine odločilo, da bi raje pripadalo Avstriji.

Sodniki, ki so bili glede odločitve enotni, so prav tako zapisali, da je bil cilj boja za severno mejo, kot oboroženi konflikt nazivajo v Sloveniji, vzpostavitev Velike, Zedinjene Slovenije. Gre za idejo združitve vseh Slovencev v eni državni tvorbi, ki pa vključuje velike dele današnje Hrvaške, Italije in tudi Avstrije. Severna meja bi se tako po tem predlogu premaknila daleč na sever, celotna Koroška pa bi pripadla Slovencem.

Zaenkrat še aktualni kancler Avstrije Christian Kern je pozdravil odločitev sodišča in izrazil upanje, da bo le-ta prinesla vsaj nekoliko zadoščenja potomcem žrtev koroškega obrambnega boja, kot je medetnični konflikt poznan severno od meje. Precej glasnejši je bil odziv iz desnice. Bodoči kancler Sebastian Kurz je slovenskega kolega Mira Cerarja pozval k javnemu opravičilu in od njega zahteval, naj nemudoma sproži postopke za umik spomenikov obsojenega vojnega zločinca in dneva Rudolfa Maistra s seznama državnih praznikov.

Svobodnjaki, Kurzovi partnerji v naslednji vladi, so šli še dlje in pozvali k reviziji aktualne razmejitve med državama v skladu z novimi okoliščinami. Prav tako so poudarili nesprejemljivo dejstvo, da za razliko od ostalih nekdanjih jugoslovanskih republik z zgodovinskimi težnjami po širitvi zemljevid Zedinjene Slovenije še vedno ni tuj učilnicam v slovenskih šolah.

Še bolj kot v Avstriji pa je sodba četvorki odmevala na Slovenskem. Množice ljudi so se začele spontano zbirati ob spomenikih Rudolfa Maistra, največ v njegovem rodnem Kamniku, prav tako pri glavni železniški postaji v Ljubljani ter seveda v Mariboru, kjer ga vidijo kot osvoboditelja. Množice so ob vzklikih “Heroj, ne zločinec!” prižigale sveče, v Sloveniji tuji, manifestaciji enotnosti so navijaške skupine na obračunih nogometne lige z baklami in transparenti izrazile nestrinjanje s sodbo, ki jo vidijo kot nepravično, sodišče pa je po njihovem mnenju antislovensko in bolj naklonjeno Avstrijcem.

Enotnost je bila vidna tudi v političnem prostoru, kjer so vse parlamentarne stranke, z izjemo Levice, izrazile nestrinjanje s sodbo. Predsednik največje in hkrati premier Republike Slovenije, Miro Cerar, je napovedal pritožbo na odločitev sodišča. Predsedniki preostalih koalicijskih strank so več ali manj ponovili prepričanja gospoda Cerarja, sicer po izobrazbi pravnika. Z desnega pola se medtem že vrstijo pozivi k izstopu iz mednarodnega kazenskega sodišča, več občinskih svetov pa je seje simbolično začelo na ulicah, posvečenih obsojencem.

Novi stari predsednik republike Borut Pahor je ob razglasitvi sodbe zapustil prireditev Slovenka leta 2017 in na izredni novinarski konferenci za medije glasno izrazil lastno prepričanje, da gre za nepravično sodbo, usmerjeno proti slovenskem narodu. Meni, da besedišče sodišča, ki je osvobodilno vojno označilo za združeni zločinski podvig, meče slabo luč na vse Slovence. Medtem ko priznava, da so bili v času konflikta storjeni zločini, pa je prepričan, da gre le za izjemne primere, ne pa politiko Ljubljane oziroma Beograda v tistem obdobju.

Naši generali so vendarle heroji, kajne?