Halucinacije, blodnje, prividi

HALUCINACIJE, BLODNJE, PRIVIDI

Današnja edicija oddaje Oči da ne vidijo se bo potopila v svet drugačne resničnosti, v notranje risanke in grozljivke, v eksotična stanja zavesti, s tem pa bo sledila toku, ki ga je z novo sezono Kognitivnih čajank sprožilo Slovensko društvo za kognitivne znanosti. Predvajali bomo izseke predavanj iz omenjenega dogodka in se seznanili s tem, kako ljudje doživljamo privide, halucinacije in blodnje, kaj vse do teh stanj lahko privede in ali jih lahko kdaj imamo tudi za normalne oz. celo zaželjene?

KRATEK UVOD V ZGODOVINO HALUCINACIJ

V mnogih kulturah in religijah je izkušnja halucinacij in prividov veljala za nekaj nadnaravnega, pogosto mističnega in mogočnega. Prividi so pomenili darilo angelov, neprijetne blodnje prekletstvo demonov. Ljudje so bili na podlagi prvega ali drugega doživetja razglašeni za svetnike ali obsedene s hudičem. Zdravljenje tovrstnih stanj zavesti se je dogajalo znotraj področja religije, tako da je človek z molitvijo in žrtvovanji prosil za naklonjenost božanstev, zemeljsko modrost zdravnikov pa se je za omenjene težave obravnavalo kot nepristojno.

Že s Hipokratom so se pojavili prvi namigi, da tovrstna stanja zavesti izhajajo iz naše narave, a so v srednjem veku glede na množične zažige čarovnic na to spet pozabili, dokler se niso kasneje pojavile prve bolnišnice za halucinatorje in je bil pojav halucinacij razglašen za norost. Mnogokrat krute terapije, kot je namakanje v hladno vodo, so z razsvetljenstvom zamenjali bolj humanistični pristopi, možnost opazovanja možganov pa je halucinacije in blodnje iz religije docela prenesla na področje psihiatrije, klinične psihologije in nevrofiziologije.

BLODNJE

Blodnje so lažna prepričanja, nenavadne misli in napačne ideje, ki so osnovane na nepravilnem sklepanju o zunanji resničnosti. Pri njih oseba trdno vztraja ne glede na prepričanja ostalih ljudi in ne glede na neizpodbitne in očitne dokaze o nasprotnem. Tako lahko na primer nekdo verjame, da mu na prižgan radio pošiljamo signale, s pomočjo njih beremo njegove misli, ga snemamo in mu prisluškujemo ter v živo oddajamo njegove misli. Človek lahko blodi tako, da indiferentnim dogodkom, besedam in stvarem pripisuje poseben pomen v zvezi s seboj. Poznamo tudi nihilistične blodnje, ko je bolnik prepričan, da je vse propadlo, da ne bo nikoli bolje, da je na smrt bolan, da nima srca -  nekateri v svoji blodnjavosti nase prevzamejo celo odgovornost za propad vsega sveta. Pri na dolgo dobo obsojenem zaporniku se lahko pojavi tudi pomilostitvena blodnja, ki je prepričanje, da je pomiloščen. Pri Capgrasovemu sindromu pa je pacient prepričan, da so enega ali več članov njegove družine zamenjali z identičnimi dvojniki - sleparji.

HALUCINACIJA

Pomen besedi halucinacija, kot jo poznamo danes, je šele leta 1830 dodal francoski psihiater Jean-Étienne Esquirol. V 16. stoletju je namreč termin »halucinacija« naznanjal zgolj tavajoči um. Generalno so halucinacije še danes opredeljene kot zaznave, ki se pojavljajo v odsotnosti vsakršne zunanje realnosti - da torej slišimo ali vidimo stvari, ki jih v resničnem svetu ni. Kljub temu pa so za halucinatorja še kako resnične, še posebej, ker so mnoge halucinacije logične in se dobro vklapljajo v obstoječo realnost. Več o halucinacijah bo povedal psihiater in psihoterapevt s Psihiatrične klinike v Ljubljani, dr. Borut Škodlar:

*Izjava se nahaja v posnetku celotne oddaje.*

Kot smo slišali tudi danes, pomen besede variira pretežno zaradi tega, ker je težko določiti mejo med halucinacijo, iluzijo in napačno zaznavo, pri katerih posameznik sicer izbere in organizira, toda dražljaj iz okolja napačno interpretira. Oseba se lahko dejstva, da halucinira, zaveda ali ne - lahko prepozna, da doživlja lažno čutno zaznavanje, lahko pa je prepričana, da je vir njenih čutnih zaznav fizična realnost. Poleg prisluhov, ki vključujejo zaznavanje zvoka, najpogosteje glasov, ki komentirajo njihovo vedenje, jih včasih žalijo ali pa jim ukazujejo, lahko ljudje vidno halucinirajo in vidijo privide, ki jih v resnici ni, lahko vonjajo nenavadne vonje ali občutijo dotike po koži, zbadanje in bolečino po telesu, ko za to ni nobenega telesnega razloga.

PSIHOZE

Dr. Borut Škodlar, ki se tudi sicer ukvarja s psihozami in razvojem psihotične motnje, nam bo več povedal o glavnih doživljajskih in izkustvenih dimenzijah človeka, ki je na poti, da psihozo doživi ali jo že doživlja:

*Izjava se nahaja v posnetku celotne oddaje.*

Bolnika v akutni fazi obvladujejo blodnje in halucinacije ki so lahko popestritev, zanimive, včasih razbremenilne, bolj problematične so pri shizofreniji težave sodelovanja, navezovanja socialnih stikov in zaupanja. Psihotičen svet, ko se shizofrenija enkrat že pojavi, obsega potencirane simptome o katerih ste ravnokar slišali. Pacient doživlja, da se mu vsiljujejo misli, da mu jih odtegujejo ali dodajajo. Več o tem, kako se blodnja začne oz. kako se blodnjavi svet pri shizofreniji tvori in izginja, nadaljuje dr. Škodlar:

*Izjava se nahaja v posnetku celotne oddaje.*

Blodnje oseb z blodnjavo motnjo se od bizarnih idej shizofrenih bolnikov razlikujejo po logiki, ki tudi za normalnega človeka ni povsem nesmiselna. Šele preverjanje realnih dejstev pokaže njihovo psihotično naravo. Bolniki so lahko prepričani, da so z nadrejenimi ali znanimi osebami v skrivnem ljubezenskem razmerju, lahko pričnejo javno obtoževati druge, pisati grozilna pisma, zbirati dokazna gradiva ali pričnejo zasledovati in zalezovati svoje preganjalce.

*Izjava se nahaja v posnetku celotne oddaje.*

Medtem ko druge podobe, recimo domišljijo, lahko upravljamo in jih ne projiciramo navzven, smo v halucinacijah pasivni in nemočni. Gromozanski pajek ali velikan se sredi sobe pojavlja in izginja kot to ustreza njemu in ne vam.

PSIHOAKTIVNE SNOVI

Psihotične simptome lahko povzroči tudi uživanje drog. Ljudje se v vseh časih in kulturah zadevajo ravno zaradi doživetja blodenj, prividov in halucinacij, drugačne percepcije in resničnosti, torej. Baudelaire opisuje svoja doživetja s hašišem na podlagi subjektivne razgledanosti in usmerjenosti, ob kateri bi povprečen uporabnik marihuane morda ostal le počen: »Bil sem kakor goba sredi morja; vsak trenutek so me oblivali valovi sreče, ki so vstopali in izstopali skozi moje pore, postal sem propusten ... in vse moje bitje je bilo izpolnjeno z barvami fantastičnega ambienta, v katerega sem se potopil. Zvoki ... vonjave ... obsijala me je svetloba, ki je prihajala iz neštetih cevi, tankih kakor las, čutil sem žvižg magnetnih sil. Po moji presoji je to stanje trajalo tristo let, ker so bila občutenja tako številna in močna, da je bilo vsako presojanje časa nemogoče«. V nadaljnje raziskovanje učinkov različnih psihadeličnih sredstev na naše doživljanje vas bo popeljal biokemik, strokovnjak za politiko drog in  sodelavec združenja DrogArt, dr. Mirjan Švagelj:

*Izjava se nahaja v posnetku celotne oddaje.*

DROGE KOT SPREGLEDANA ORODJA ZA RAZISKOVANJE ZAVESTI

*Izjava se nahaja v posnetku celotne oddaje.*

RACIONALNI MISTICIZEM

Za mnogo umetnikov so prividi veljali kot privilegirana stanja zavesti, ki so služili kot navdih za umetnine nenaravnih barv, bizarnih oblik in transformacij daleč stran od običajnih vizualnih podob. Prav tako so prividov in prisluhov polne religiozne vsebine.

*Izjava se nahaja v posnetku celotne oddaje.*

Oddaja se počasi izteka. Prisluhnili bomo še izseku predavanja dr. Švaglja o tem, ali psihadeliki lahko povzročijo mistično izkušnjo?

*Izjava se nahaja v posnetku celotne oddaje.*

V svetu halucinacij in prividov je blodila Sabrina, za tehniko je skrbel Linč, brala je Valentina.