VZPON HIBRIDOV ZNANOSTI, TEHNOLOGIJE IN UMETNOSTI

Umetnost novih medijev: veja umetnosti, ki zadnjih nekaj desetletij naglo raste, zeleni, a kljub temu nikakor ne obstane pod glavnimi žarometi. Vzporedno z razvojem tehnologije ob njej uspeva tudi umetnost, ki se je danes tako razvejala, da je v enem odstavku nemogoče zaobjeti pojem novomedijske umetnosti, kaj obravnava in kaj pravzaprav to je. Najpreprostejša razlaga umetnosti novih medijev je seveda, da obsega umetnost, ki uporablja nove medije, kot je npr. uporaba projektorja v svetlobnih umetniških instalacijah. Orodja seveda ne definirajo bistva novomedijske umetnosti. Ta se kakor pri tradicionalni umetnosti skriva v sporočilnosti, le da se tokrat sporočilo s pomočjo novih metod trudi seči dlje po človeku. Uporabo novih metod omogoča sodobna tehnologija: namesto da bi potegnila s čopičem po platnu, raje potegne z njim po grafični tablici in obstane na ekranu vsakega, ki dostopa do spleta, namesto da delo pasivno stoji, omogoča gledalcem interaktivno potopitev v delo.

Profesor doktor Peter Purg, ekspert in predavatelj na področju novih medijev na različnih univerzah ter vodja več projektov, kot so DIVA, konS in projekt MAST, je konec maja prijazno pristal na Skype intervju z nami. Med drugim smo se pogovarjali o pomenu novomedijske umetnosti, presečiščih znanosti, umetnosti in tehnologije ter o bioumetnosti. Zakaj je novomedijska umetnost unikatna in revolucionarna, nam bo razložil v naslednjem odlomku:

intervju1

Poslušali smo izsek pogovora z prof. dr. Petrom Purgom, s katerim smo se pogovarjali o unikatnosti in revolucionarnosti novomedijske umetnosti. 

Umetnost-znanost-tehnologija je trikotnik, okrog katerega se vrtita novomedijsko umetniško delo in ustvarjanje. Umetnice in umetniki tako selijo del umetniškega procesa v laboratorij, kjer s sodelovanjem znanstvenikov gradijo svojo zamisel. V nadaljevanju intervjuja s prof. dr. Petrom Purgom bomo prisluhnili, kako in kje se ustvarjajo vozlišča znanosti, umetnosti in tehnologije ter zakaj so taka sodelovanja pomembna.

intervju2

Poslušali smo nadaljevanje pogovora s prof. dr. Petrom Purgom, v katerem smo nadaljevali z razmišljanjem o novomedijski umetnosti. 

Kako konkretno umetnik ali umetnica obravnava znanost v svojem umetniškem ustvarjanju, razlaga umetnica Theresa Schubert v odlomku iz podkasta podMAST. Podkast podMAST je del projekta Master Module of Art, Science and Technology, ki se ukvarja z intersekcijami znanosti, umetnosti in tehnologije ter kritično obravnava zgodovinske in socialne posledice digitalnih in tehnoloških premikov 21. stoletja. Podkast hrani javnosti dostopno zbirko intervjujev z umetniki in umetnicami s področja novomedijske umetnosti. Od tu smo si izposodili januarsko epizodo s Thereso Schubert. Teresa Schubert je umetnica in raziskovalka na področju intersekcij znanosti in umetnosti. Njena dela so pogosto potopitvene instalacije ali dela, v katerih se ukvarja z naravnimi pojavi, komunikacijo med različnimi vrstami in morfologijo forme. Kako sprejema znanstveno in umetniško, pa prisluhnimo v odlomku Theresa Schubert: Unconventional visions of nature and the self.

podMAST1

Robertina Šebjanič je prav tako kot Theresa Schubert novomedijska umetnica. Ukvarja se predvsem z morskimi organizmi, ki jih tudi uporablja v svojih instalacijah. Njena dela nastajajo na podlagi obsežnega raziskovanja na lastno pest, v laboratorijih in na raziskovalnih ladjah. Prisluhnimo naslednjemu podMASTovemu odlomku, tokrat iz januarske epizode Robertina Šebjanič: When Art gets more rigorous than Science, v katerem bo prevzela razlago intersekcije znanosti in umetnosti.

podMAST2

Sodelovanje umetnikov in znanstvenikov ustvarja nenavadne, inovativne in zanimive rezultate. Tako imenovana znanstvena umetnost in tudi bioumetnost sta pravzaprav v veliki meri odvisni od dostopnosti znanstvenih laboratorijev in pogovorov ter sodelovanja s strokovnjaki na različnih znanstvenih področjih. Robertina Šebjanič, slovenska umetnica, ki smo jo poslušali v prejšnjem odlomku, v enem izmed svojih bolj prepoznavnih del Aurelia raziskuje sobivanje človeka in živali, živali in stroja ter vdor mehanskega zvoka v ekosistem in okolje morskih organizmov. Na podlagi instalacije Aurelia 1+Hz / proto sonification, katere del so tudi žive meduze, ki poplesujejo v vodi, neonsko obarvane z lučjo, umetnica v že prej omenjeni podMASTovi epizodi pokaže večslojnost novomedijske instalacije, potek umetniškega razmišljanja in v končni fazi tudi spremembe v publiki pred soočanjem z njenim delom in po njem. Prisluhnimo odlomku.

podMAST3

Poslušali smo Robertino Šebjanič, ki je v sklopu podMASTa predstavila večslojnost novomedijske instalacije. Novomedijske umetnice, sploh tiste, ki se ukvarjajo z bioumetnostjo, t. j. podvrsto novomedijske umetnosti, ki v svojih delih uporablja biotehnologijo in organizme, uporabljajo svojo umetniško senzibilnost tudi za etična in ekološka vprašanja. Poleg Robertine Šebjanič, ki, kakor smo prej poslušali, skrbi, da s svojim raziskovanjem minimalno vdira v prostor morskih organizmov in uporablja le tiste meduze, ki so vzrejene v ujetništvu, je več umetnic in umetnikov, ki imajo podoben posluh za etično in odgovorno ravnanje z živalmi in naravo. Ena izmed njih je Margherita Pevere, umetnica in raziskovalka, ki se posveča preučevanju biološkega materiala. Posvetila se je estetskosti telesa, do katerega pristopa z mešanico visceralnosti in poetičnosti. V nadaljevanju bomo poslušali februarjev podMASTov intervju z naslovom Margherita Pevere: The Wetlands between Art and Science, v katerem nam bo na primeru instalacije Wombs prikazala postopek zavedanja izkoriščevalnosti industrije, ki stoji za njenim umetniškim delom.

podMAST4

Brutalnost industrije kritizira tudi Theresa Schubert, ki jo v svojih projektih izpostavlja skozi telo, korpus oziroma kar lastno meso. Njen odmevni projekt mEat me! je bil v obliki performansa letos uprizorjen tudi v ljubljanski Kapelici, kjer je s pomočjo inkubatorja iz lastne stegenske mišice vzgojila kos “čistega” mesa. Projekt kritizira kruto ravnanje z živalmi v industrijskem kmetovanju in ponudi avtokanibalizem kot potencialni izhod, možnost proizvodnje “cruelty-free” mesa. Njenim besedam prisluhnimo iz prej omenjene epizode podkasta podMAST: Theresa Schubert: Unconventional visions of nature and the self.

podMAST5

Bioumetnost, podvrsta novomedijske umetnosti, se je v zadnjih letih okrepila, kar ni nobeno naključje. V svoji kritiki je skupaj z veganskimi, zooegalitarnimi in podobnimi gibanji vedno bolj v ospredju dogajanja in je pomembna pri vključevanju v trikotnik znanosti, umetnosti in tehnologije, kar nam v nadaljevanju intervjuja razloži prof. dr. Peter Purg.

intervju3

Sodelovanje in prepletanje novih medijev z znanostjo in umetnostjo nasploh dvigujeta in povzdigujeta na površje vrsto aktualnih vprašanj in nudita smer ali pot do morebitnih rešitev, ki jih zdaj, na prelomnici, ki vodi v propad ali vzlet človeštva, krvavo potrebujemo. Umetnost ni »le« umetnost, temveč je temelj, ki ga je treba podpreti. Današnjo temo bomo zaključili z odlomkom intervjuja s prof. dr. Petrom Purgom, ki se mu toplo zahvaljujemo za sodelovanje.

intervju4

Odprti termin za kulturo je pripravila Romana Ronkali. Bral sem Juš, tehniciral Kramar. Oddaja je nastala v sklopu projekta ŠIPK, ki ga Radio Študent izvaja s Fakulteto za medije. Študentske inovativne projekte za družbeno korist (ŠIPK) sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.