Arhitekt, koliko se ceniš?

Postopek spremembe gradbene zakonodaje, sestavljene iz Gradbenega zakona, Zakona o urejanju prostora in Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, se je pričel pred približno enim letom. V času javne razprave je postalo razvidno, da novi zakon, katerega namen je sicer odprava pretirane birokracije, ne predvideva izboljšanja stanja področja arhitekture – nasprotno, nova zakonodaja po mnenju nekaterih strokovnjakov s področja arhitekture gradbene pogoje slabša, saj novi zakon ne opredeljuje nalog arhitektov in gradbenih inženirjev. Ti naj bi po novi zakonodaji lahko opravljali enako delo, kljub vztrajanju stroke, da ne gre za enake kompetence.

Kako bi izgledala idealna gradbena zakonodaja tako za arhitekte kot za gradbene inženirje? Zakaj je pomembno, da so vloge tako enih kot drugih jasno definirane? Zakaj vlogi znotraj gradbeništva razumemo kot konfliktni in ali je temu res tako? Bi morali biti arhitekti znotraj svoje stroke bolje organizirani in ali se lahko tega naučijo od gradbenih inženirjev? Na vprašanja bomo na okrogli mizi, ki jo pripravljamo skupaj s predstavnico Študentske organizacije Fakultete za arhitekturo Veroniko Tržan, skušali odgovoriti s pomočjo Mime Suhadolc, komisarka za zakonodajo Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, in Srđanom Nađem, mladin arhitektom.