Mehurčki, mehurčki, sami mehurčki

Pozdravljeni, zopet se oglašamo iz Evropskega Parlamenta, a tokrat iz Bruslja, srca Evrope, in ne iz Strasbourga, kamor se karavana seli enkrat mesečno na plenarno zasedanje. Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji ima za RŠ v svojem srcu posebno mesto, in zato jim moramo izkazati hvaležnost. Tokrat je urednike slovenskih spletnih medijev povabila na konferenco z naslovom Politiki v komunikacijski nevihti, podnaslovljeno s Srečanje z milenijci na njihovem teritoriju. Študentski radijec sem imel tako priložnost spoznati visoko družbo s 24ur.si, večer.si, spletnih novic Slovenskih, spletne Mladine, iskrenih.net, domovina.je in nekaterih drugih. Manjkal nam je zgolj MMC.

Še preden pa priletimo v Bruselj, se moramo ustaviti na letališču Jožeta Pučnika na Brniku. RŠ je hitro našel starejšega brata z uredništva spletne Mladine, potem pa, ko sem imel krit hrbet, sem našel čas, da se razgledam naokrog. Informacijski pisarni se imam zahvaliti za prvi polet s pravim letalskim prevoznikom Adrio Airways, članico letalsko-prevozniškega konglomerata Zvezdno zavežništvo. Do tega trenutka sem bil navajen zgolj na guljenje poceni stolov nizkocenovcev.

Kdo potuje z Adrio v Bruselj, sem se vprašal. Vrsta za oddajo prtljage je bila sestavljena skoraj izključno iz belih moških srednjih let. Nekaterim kriterijem za let v Bruselj sem sicer ustrezal, nisem pa bil niti evropski birokrat, niti poslovnež, ki gre opravit posel. Povsem drugačna je bila spolna sestava zaposlenih na okencih za sprejemanje prtljage. Ta je bila izključno ženska.

Novinarska družba se je sicer pritoževala nad drugo obliko segregacije. Adria kot majhen letalski prevoznik je na večjih letališčih deležna najslabših vzletnih in pristajalnih pist, s katerih traja celo večnost, da avion pripelje do potniških terminalov. Neprijetnost, ki so jo slovenski politiki in poslovneži prisiljeni tolerirati in ne kaže znakov izboljšanja.

Po vkrcanju na avion so uspešni poslovneži odprli vsak svoj časopis Finance. Koncentracija finančnega časopisa je bila tako visoka, da je potniško kabino obarvala roza-oranžna svetloba, ki je neprespanega RŠ-ovca skupaj z brnenjem reaktivnih motorjev nežno zazibala v spanec.

Prebudil sem se šele po pristanku, tik pred izkrcanjem. Mladinin, še prej pa Študentov Anže mi je povedal, da sem s svojim netaktičnim vstopom v izstopno vrsto, ki se je počasi pomikala proti izhodu in se je zaradi mojega nepoznavanja izkrcavanja iz aviona zaustavila za slabo minuto, razjezil Žigo Turka, s katerim smo si dobro uro delili nebesna prostranstva, do te mere, da je tvitnil enega jeznega. Informacija, ob kateri rahlo zaigra srce.

Avtobus do lepega hotela, v katerem sem odložil svojo JLA boršo, kupljeno na bolšjem sejmu v Mestnem Logu, nato pa sprehod do parlamenta, ki je bil v bližini. Na vhodu v parlament zopet varnostni pregled, kakor na letališču. Varnostna situacija je napeta. Strah pred Islamsko državo in Rusijo je v zraku. Nato konferenčna dvorana in uvodni nagovor.

Takoj je bilo slutiti, da je Evropsko unijo prizadela nova tragedija. Izvolitev Donalda Trumpa je bil približno tako hud udarec kot brexit, vse skupaj pa so organizatorji oziroma govorci v njihovem imenu enačili z naravno katastrofo epskih razsežnosti, primerljivo s padcem meteorja, zaradi katerega so izumrli dinozavri.

V naslednjih dneh smo iskali krivca za nastalo katastrofo, ki pa sta bila znana že vnaprej. Treba je bilo zgolj legitimirati njuno krivdo. Kriva sta bila Facebook in Rusija, s tem da je bilo socialnim omrežjem namenjeno veliko več pozornosti. Rusija je bila s strani panelistov predstavljena kot absolutni "bad guy", ki sponzorira in razpihuje vse, kar na zahodu diši po anti-establišmentu. Pozivi k sankcijam so bili jasni in glasni.

Taktika soočanja s socialnimi omrežji pa je bila ravno nasprotna. Ljubi svojega sovražnika, bi lahko povzeli krščanski nauk, in dodali, da samo v primeru, ko ne gre za Rusijo. Tako se je predstavitev vsakega govorca na panelih konference začela s podatkom o številu lajkov, ki jih njegove objave dobijo na Facebooku in številom sledilcev, ki jih ima na Twitterju. Voditelji panelov so poslušalce pozivali k tvitanju s heštegom #PICsocial in sproti obveščali, kako trendi je hešteg.

Medtem ko so panelisti ugotavljali, kako se širijo lažne novice po socialnih omrežjih, kako njihovo razširjanje ni omejeno z rigidnimi verigami ustaljenih medijskih hiš, medtem ko se je Facebookov piarovec branil, da je 99 odstotkov zapisov na njihovem socialnem omrežju resničnih, da je Barrack Obama revolucioniral politične kampanje s tem, ko jih je postavil tudi v virtualni svet, medtem ko so predstavniki mainstream medijev vzroke iskali pri sebi in ugotavljali, katere novice so narobe naslovili med brexit kampanjo in pred predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike, smo se obiskovalci sladkali z mafini, obarvanimi s simboli Instagrama, Snapchata, Facebooka in Twitterja. Pogrešali smo Tindr, še bolj pa Grindr.

Evropski establišment se je na novo zmago anti-establišmenta odzval z novo dozo gneva in zgrešenih političnih analiz. Če brexit in zmaga Donalda Trumpa, ki bi utegnil umakniti ameriški protektorat Evropski uniji, nista bila ključna udarca, pa sta vsekakor lahko veter v jadra Marine Le Pen in Nacionalni fronti na predsedniških volitvah v Franciji aprila naslednje leto. Ob misli na njeno zmago evropskim politikom in birokratom zastane dih.

Če krivdo za svoje poraze iščejo v ruski propagandi in slabem delovanju medijev, ki so do sedaj pridno širili njihovo lastno propagando, je padec meteorja, ki bo razburkal politično sceno, neobhoden. Če so slepi za socialne probleme, veliko razslojenost in brezposelnost, nas ne more čuditi, da desnica, ki te teme naslavlja, vladajoče sredinske liberalce prehiteva po levi. Ukvarjajo se s pokanjem digitalnih mehurčkov in ustvarjanjem digitalnih skupnosti, ki ne bodo mehurčki, medtem ko sami živijo v enem izmed njih s še posebej udobno, a čvrsto steno.