Kdo se boji ruševin?

Miloš Kosec, arhitekt in publicist, je magistriral na Fakulteti za arhitekturo z naslovom dela Ruševina kot arhitekturni objekt, s katerim je razburkal poglede arhitekturne stroke in zanj prejel več nagrad. Istoimenska knjiga je leta 2013 izšla pri založbi društva Praznine, katerega član uredništva je tudi Kosec. Med drugim urednikuje in piše tudi za revijo Outsider. Zanimiv nam je prav zaradi dejstva, da se ne izmika odmaknjenim temam, temveč vanje zareže odločno in postavi svoja stališča, ki niso nujno v skladu s prevladujočo politično korektnostjo, kar je v arhitekturni stroki redko, a dobrodošlo. Vzemimo ga za predstavnika »novega vala« arhitektov, ki je na slovenski sceni precej v izostanku. Ošvrknili smo ga že v prispevku Misliti in naseljevati ruševine, ki ga lahko poiščete na spletni strani radiostudent.si.

Kljub temu da je omenjena knjiga izšla že pred nekaj leti, pa je njena vsebina še kako aktualna. In morda z napredovanjem kapitalističnega sistema postaja aktualna vedno bolj. Trendovstvo ruševin povzema izraz »ruin-porn«, ki kaže na našo perverznost sanjarjenja in voajerizem nad propadom.

V svojem delu nas Kosec popelje skozi zgodovino ruševin in naše fascinacije nad njimi še iz predmodernih časov ter jih oriše kot objekte vzpostavitve identitete in kontemplacije minljivosti. Ruševino predstavi kot nujnost določenih politik, na primer nacistične in tudi komunistične, za legitimiranje in poveličevanje svoje agende. Seznani nas s spektrom ruševin v umetnosti 20. in 21. stoletja, fragmentiranostjo ostankov, ki stojijo nasproti celoti. V ruševini vzpostavi moment utopije, saj nam ta z izstopom iz vsakdanjosti predstavlja objekt neskončnih možnosti.

Prisluhnite!

Intervju je pripravila vajenka Urška Š.