Zmajelika bitja in stare tiskarske tehnike

Kot smo poročali v Kulturnih novicah minulega četrtka, je sedma edicija Decembrskega sejma ilustracije trenutno v polnem razmahu, letos zopet tudi v fizični obliki. Stene galerije Vodnikove domačije se tako od 1. do 28. tega meseca šibijo pod idejno in sporočilno težo ilustracij devetindvajsetih avtorjev in avtoric različnega kova, generacij in ozadij. Naše sile, ki so se minuli sredin popoldan znašle na kraju dogajanja, je skorajda v pozdrav pričakala novica, da je letošnja sejemska prodaja nadpovprečno dobra in da so sejmisti na polovici meseca že presegli celotni izkupiček lanske prodaje, ko je bil dogodek izveden le v spletni obliki. Naj pri tem poudarimo, da gre izkupiček od prodaje direktno avtorjem in da Vodnikova domačija, kot smo izvedeli, nima od tega nič.

Ker bi obiskovalec z enim nedolžno vznesenim “Hura za umetnost!” zagotovo prsknil svojo asimptomatsko korono na vse strani, smo po stenah raje budno iskali realnejše zadostne razloge za olajšanje svojega žepa za 20, 40 ali 80 evrov, medtem ko so se po zasedeni belini razstavnega prostora potihem in v spontano-preventivnem intervalu izmenjevali po dva, trije obiskovalci naenkrat. Da ne bi sami preveč filozofirali o tem, ali nam ogledovanje ilustracij prija, ker nas nostalgično spominja na otroške slikanice in junake risanega TV-programa, ali preprosto zato, ker nas tako prepričljivo silijo k pridajanju poljubnih besed, kontekstov in sporočil, smo besedo raje prepustili ilustratorki Nuši Jurjevič, ki se s svojimi deli na letošnjem sejmu predstavlja prvič. 

Sogovorčini ilustratorski začetki, kot smo kmalu sprevideli, odsevajo morda najbolj slovarsko definicijo ilustracije kot risbe oziroma slike, ki se v funkciji pojasnila ali okrasa pojavlja ob besedilu, najpogosteje tiskanem in nadalje knjižnem.

V bistvu me je vedno zanimalo...

Srečanje z ilustracijo prek književnosti, kot ga opisuje Jurjevič, je bržkone lastno tudi marsikomu drugemu, saj se s slikanicami srečamo relativno zgodaj, prav tako imajo ilustracije pomembno vlogo v šolskih učbenikih. Toda pripisovati ilustraciji zgolj spremljevalno funkcijo oziroma jo razumeti zgolj kot besedilno opremo, je po besedah sogovornice precej starinsko razumevanje tega pojma, pri čemer je izpuščen velik del tega, kar ilustracija vse lahko jȇ in pomeni dandanes.

To da pripovedujemo brez besed... 

Ljudje ilustracijo pogosto povezujemo s sliko ali slikarstvom oziroma nam ni samoumevno, da ti dve področji ločujemo. Pogostosti tega je sogovornica sicer pritrdila, vendar ni želela podrobneje komentirati odnosa med disciplinama. Ilustratorstvo se po njenih besedah predvsem v zadnjih letih razvija povsem samostojno. K temu je dodala:

Res je pa, da veliko ilustratorjev...

Mlada umetnica se na letošnjem sejmu predstavlja z dvema serijama ilustracij. Kot morda že veste, je moral za sejemsko ponudbo vsak izmed razstaviteljev izbrati dvanajst del, vendar so kasneje – glede na prodajo – svoj izbor dopolnjevali. Jurjevič je najprej nekaj besed namenila tako imenovanemu Zmajskemu ciklu, ki je nastal kot produkt njene magistrske naloge z naslovom Med fikcijo in stvarnostjo: avtorska interpretacija zmajev, s katero je magistrirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer je ilustracijo študirala na obeh stopnjah.

In to je bil moj zadnji projekt...

Med vsemi zmaji obiskovalcu bržkone v oči najbolj pade slovanski oziroma hrastov zmaj. Vsi drugi namreč spominjajo na megalomanske in luskaste človeške ribice, medtem ko je podoba slovanskega zmaja povsem drugačna. On je dejansko lušten, kot bi bil žival, ki si želi biti zmaj za pusta. Glede lastnosti drugih živali, ki jih poseduje, se zdi med vsemi zmajelikovci najkompleksnejši, saj ga krasijo lisičji obraz in rep, sprednje volčje ter zadnje medvedje šape, krila slovenske avtohtone vrste kačjega pastirja, risja ušesa in srnjakovi rogovi.

Sicer je pa ta zgodba primarno locirana...

Druga serija ilustracij, s katerimi se Jurjevič predstavlja na sejmu, je nekoliko manj bajeslovna in fantastična. Na črno-belih ilustracijah se pojavlja podoba deklice v različnih okoljih pozimi – na drevesu, na pečini, ob jezeru – k temu pa je dodanih še nekaj ilustracij deklice v družbi dečka, s katerim si stojita nasproti. Plapolajoč dekličin šal, njena otroška postava in pogled v daljavo, če pogledamo na hitro, spominjajo na podobo malega princa, ki ga avtorica pri ustvarjanju te serije sicer ni imela v mislih, vendar je slavni književni lik, kot nam je povedala, pogosta asociacija obiskovalcev sejma na to serijo.

Pravzaprav sem izhajala iz ene...

Proces ustvarjanja druge serije je bil, kot smo izvedeli, še posebej fizično naporen in zamuden. Umetnica je namreč uporabila staro tiskarsko tehniko globokega tiska, pri kateri se s suho iglo riše na cinkove plošče, kar je bistveno dolgotrajnejši proces kot risanje s tušem in pisali s tekočim polnilom, ki jih je avtorica uporabila pri zmajelikih bitij. Navkljub lažji tehniki pa tudi prva serija ni nastala kar tako, čez noč.

Gre za to, da risbo najprej zrišem na...

S povedanim v mislih se za študentski žep relativno visoke cene ilustracij zazdijo nekoliko razumljivejše, a nič bolj dostopne. Sogovornica nam je povedala tudi, da je na področju starodavnih tiskarskih tehnik, ki jo, kot rečeno, še posebej zanimajo, še veliko prostora za raziskovanje in da se v tem vidi tudi v prihodnosti. Za konec smo jo povprašali o tem, kakšno je sploh pri nas življenje ilustratorke oziroma ali lahko preživi izključno od ilustratorskega dela.

Jaz osebno sem imela zelo dobre izkušnje...

Ilustracije Nuše Jurjevič si lahko ogledate – po možnosti pa tudi kakšno kupite – vse do 28. decembra. Hrastov zmaj je že razprodan, tako da pohitite, da sploh še kaj dobite. 

Na naslovnici se nahaja hrastov zmaj Nuše Jurjevič.