Ko voda več ne spere

Quarry je osebna drama veterana vietnamske vojne Maca Conwaya, ki se skozi ozadje odmevnih dogodkov in splošne kolektivne zavesti mesta Memphis leta 1972 potaplja v blatne vode podzavesti in zavesti glavnega protagonista. Njegova soočenja s samim seboj in s preostalo družbo evocirajo vprašanja ne samo revitalizacije vietnamske vojne, temveč vojne nasploh. Prek protagonista serija prevprašuje moralno odgovornost vojaka, njegovo krivdo in odgovornost. S tem Quarry zamaje idejne temelje vojne in vojaka, kot jih pozna zahodna judovsko-krščanska tradicija.

Serija skozi epizode izrisuje razčlovečenja vojaka na podoben način, kot se je tega v liku Jokerja lotil Stanley Kubrick v filmu Full Metal Jacket oziroma Francis Ford Coppola s polkovnikom Kurtzem v Apokalipsi zdaj, hkrati pa skozi dani zgodovinski trenutek nagovarja aktualno notranjo in zunanjo politično realnost ZDA.

Izkušnja in soočenje Maca ter njegovega prijatelja, soborca Arthurja, s širšim javnim mnenjem obema zavrti moralni in etični kompas. Zavedata se dejstva, da sta bila kot vojaka ustvarjena za ubijanje, hkrati pa sta se na terenu borila za lastno preživetje. Tako se ob povratku znova razgrne njuna vpetost v sistem – ne nazadnje sta z njegove strani zapuščena, saj se soočata z neuspešnim iskanjem službe ter s travmami vojne. V brezupu in osebni stiski naletita na ponudbo, da postaneta plačana morilca. Ta pride od skrivnostne figure, ki se imenuje The Broker in skozi prizore prihaja ter odhaja nenadno in v tišini. On je tisti, ki ju opazuje in ju tudi nagovori. Arthur njegovo ponudbo sprejme, medtem ko se ji Mac skuša izogniti.

Na podoben način kot v filmu Michaela Camina Lovec na jelene, kjer vojna izkušnja prijateljstvo nadgradi v vojaško bratsko zavezništvo, se ta splete tudi med Macom in Arthurjem. Prvi bo ne glede na dejanja in odločitve kril hrbet drugemu in obratno. Mac tako v tem duhu po Arthurjevi smrti postane odgovoren za njegova dejanja in prevzame delno skrb za njegovo družino, hkrati pa s tem dokončno pade v roke Brokerju.

Dialogi med Brokerjem in Macom sestojijo iz laičnega filozofiranja o smrti in zmožnosti ubijanja. Življenje je inherentno in bolj kompleksno od smrti. Smrt je samo en pritisk na gumb. Takšni pogovori so največkrat umeščeni v temne kadre z medlo svetlobo, ki osvetljuje Brokerjeve preudarne poglede in pomenljiva vprašanja ter pogosto zmedeno Macovo zazrtost in njegove kratke enoznačne odgovore. Takšna igra še toliko bolj poudarja protagonistovo izpraznjenost in izgubljenost kot posledici njegove vojaške izkušnje.

Odnos Maca in njegove žene Joni nagovarja še tretjo plat odgovornosti. Odgovornost, ki jo ima vojak s svojimi dejanji do svoje družine. Kadri njunih dialogov so postavljeni v mehkejšo atmosfero sivih pogledov, kjer se hkrati bijeta brezpogojna ljubezen in sovraštvo. Mac skozi razmerje začne razčiščevati z odgovornostjo, prelepljeno z dvojno nalepko vojaka in plačanega morilca. Namen obeh oznak ni več boj za »višji ideološki smoter«, temveč zgolj za golo preživetje.

Macove predstave o tem, zakaj se je sploh boril in zakaj se še bori, trčijo ob spoznanje, da je njegova vpletenost v situacijo premočno zavozlana in se iz nje ne more več odvozlati. To se manifestira v trenutkih nenadnih čustvenih in agresivnih izbruhov, v navalih nezavednega besa in objestnega nasilja in nočnih blodenj, ki pritičejo tipičnemu postravmatskemu sindromu, kot ga je upodobil že film Jakobova lestev Adriana Lyna.

Zdi se, da ta izhaja iz občutka Macove nezmožnosti, da bi se v času spopadov postavil po robu zahtevam vojnega stroja, kasneje pa zahtevam Brokerja, ki mu ob vsakem naročilu uboja predoči tehtne razloge za ubijanje; ali je to pedofil, rasistični nasilnež ali pa človek, ki je spal z Macovo ženo. Ob tem se Broker kaže kot ambivalenten in stol, na katerem sedi, kot namiguje eden izmed zaključnih prizorov zadnje epizode, je zakoreninjen ne samo v nakazane mafijske, temveč tudi v same sistemske globeli.

Močvirnata pokrajina reke Mississipi z zavesastimi drevesi na nek način aludira na vodna območja riževih polj Vietnama. Frontne linije, ki jim skuša Mac pobegniti, ga tako spremljajo tudi doma. Za nekdanjega gimnazijskega prvaka v plavanju je voda kot simbol očiščenja še toliko bolj poudarjena. Vendar voda ni tista, ki bi oprala Macovo krivdo, temveč jo odkriva in hkrati razkriva. Prostorska in družbena arhitektura mesta Memphis je skozi lokacije, scenografijo in kostumografijo prikazana že skoraj v naturalističnem slogu, kar je pristop uspešnih serij, kot sta na primer Breaking Bad ali Mad Men. Kot v prvi sezoni Pravega detektiva je vse zavito v skrivnostno sončno meglo in mistično zaveso dreves, na Rusta Cola pa s svojimi brčicami spominja tudi Mac sam.

Radikalno obdobje nasilja, ki je vzniknil v letih po smrti Martina Luthra Kinga, je prisotno v situaciji Arthurjeve družine po njegovi smrti. Žena Ruth brezupen položaj rešuje z dvojnimi izmenami v bistroju. Njena hiša je polna relikvij, ki opominjajo na boj afroameriške skupnosti za pravice in enakopravnost. Upanje, da bi se razlike manjšale, zamaje napad na šolski avtobus, ki mu je priča Ruthin sin. Ta stranska epizoda poleg narave ameriške zunanje politike, ki jo razkriva vietnamska vojna, razgrinja tudi ameriško notranjo politiko, natančneje sodni sistem, ki kljub tendenci po pravičnosti ni pravičen.

Quarry tako krmari skozi valove protagonistovega soočenja s samim seboj in širšo družbo, postopoma pa se razvije v pravo kriminalko. V posameznih kadrih, ki so zaviti v ozadje sivih tonov in napete tišine, spominja na neo-noir stil. Zvest prikaz duha časa ameriškega juga in širše svetovne atmosfere skuša aludirati na stanje ZDA in sveta danes. Pokroviteljski odnos ameriške zunanje politike, ki vpletenost na svetovnih bojiščih upravičuje z izpeto zgodbo o omogočanju demokracije, v ozadju skriva lastne težave. Lik Brokerja je poosebljenje takratne družbe in ogledalo današnjemu stanju ameriške zunanje politike, ki ne nazadnje okoli prsta lisiči prav državljane v podobi Quarrya.

V Quarryevo zavest sem se tunkala Kaja.