Bogat oktober

Razstava fanzina Komikaze - Femicomix v Kinu Šiška.

Olaf Ladousse v Ljubljani, Stripburgerjev rezidenčni umetnik.

Darko Macan na Stripolisfestu.

Nina Bunjevac o Očetnjavi (Modrijan, 2015).

Pospremljeno z glasbo stripovskega velikana Igorja Kordeja.

POVEZAVE:

!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!Nov Soundcloud, na katerem lahko najdete vse celotne posnetke pogovorov objavljenih v Stripofiliji!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

https://soundcloud.com/pia-nikoli

Priporočam: http://skenstripovi.tripod.com/

fenzin Komikaze: http://www.komikaze.hr/

Blog Olafa Ladoussa: http://blogolaf.blogspot.si/

Darko Macan: http://www.darkomacan.com/

Nina Bunjevac: http://ninabunjevac.com/

Igor Kordej in Darko Macan, Texas Kid: http://activatecomix.com/142.comic

NOVICE

Dve leti za albumom Asterix pri Piktih prihaja 22.oktobra nov Asterix (hkrati v Braziliji, Indiji, ZDA in Avstraliji). 36. po vrsti. Boju proti Cezarju bo tokrat pomagal osrednji pozitivec, novinar s težko izgovorljivim imenom Confoundtheirpolitics, oblikovan po Julianu Assangeu. Nekaj časa so ga hoteli imenovati kar Vikilix, kot je medijem povedal Jean-Yves Ferri, ki tokrat spet sodeluje z Didierjem Conradom. Skupaj sta ustvarila že od Uderzota blagoslovljen Asterix pri Piktih. Tokratni Asterix se imenuje The Missing Scroll (Asterix in izginuli zvitek). Tokrat se bojo borili proti Cezarjevi propagandi. Kot zanimivost dodajmo, da sta avtorja rojena istega leta kot Asterix, 1959. Za AFP sta avtorja povedala: »Kot je govoril že Hitchcock, je zgodba toliko bolj uspešna, kolikor je uspešen negativec v njej, in mi se svojim negativcem zelo posvetimo,« je izjavil Ferri. Rezultat tega je lik Cezarjevega svetovalca Libellusa Blockbustusa, v fizionomiji katerega so že prepoznali francoskega oglaševalskega magnata Jacquesa Seguela, a so ga po besedah scenarista navdihnili predvsem svetovalci, kakršna sta bila Henri Guaino in Parick Buisson, predsedniška svetovalca nekdanjega prvega moža Francije Nicolasa Sarkozyja.

NAPOVEDI

1.10. +MSUM, Metelkova – razstava

Strip.art.nica Buch in Zavod Strip art, v sodelovanju z Muzejem sodobne umetnosti Metelkova, pripravlja ob 90-letnici Prešernovega nagrajenca Mikija Mustra pregledno razstavo njegovih del. Dela bodo razstavljena do 1. novembra na 400 m2. Spremljevalni dogodki:

22. oktober – Blues Kitchen – Gašper Buh, Marek Fakuc in Janez Cucek preigravajo blues in rock
29. oktober – Jernej Kuntner – Urica z Mercatorijem, Pšemekom… in Butnskalo
* Obiskovalce četrtkovih dogodkov prosimo, da si razstavo ogledajo pred dogodkom!

za otroke in odrasle ob sobotah ob 10:00 uri:
24. oktober – Andrej Rozman Roza – Literarno gledališki nastop

Na dogodke ni vstopnine!

7.10. Galerija DLUL, Ljubljana - razstava

Tiskarski laboratorij Olafa Ladoussa: hiperaktivni raziskovalec likovnega medija in zvoka. Leta 1992 je zaključil šolanje na Les Ateliers ENSCI (National Advanced School of Industrial Design) v Parizu. Ladousse je objavil več samostojnih izdaj stripov, soustvaril (uredil in zrisal) pa tudi več stripovskih zbirk. Pri svojem delu združuje strip z grafiko, stripovske elemente pa vključuje tudi v svoje glasbene instrumente. Ladousse je obenem tudi založnik enega najstarejših stripovsko-grafičnih fanzinov z imenom Que Suerte. Poleg likovnega ustvarjanja se Ladousse ukvarja tudi z izdelovanjem neonskih svetil in avtorskih glasbil iz igrač (doo rag). Skupaj s partnerico Carmen Espina sta ustanovila glasbeno skupino LCDD; z zvočnimi performansi kvartet LCDD pogosto nastopa ob nemih filmih in drugih priložnostih. Olaf Ladousse je kot ilustrator v zadnjih let objavil več del v španskih tiskanih medijih in revijah. Ladousse je tudi član grafičnega združenja El Cartel. Samostojno ali z El Cartelom je sodeloval na številnih razstavah v domovini in mednarodnem prostoru. Na ogled do 31. oktobra.

10. Koroška osrednja knjižnica dr. Franeta Sušnika, Ravne na Koroškem - razstava

Prva Rusova (razstava na Koroškem) Gašper Rus (r. 1983) je slovenski risar stripov, ilustrator in stripovski recenzent. Skupaj s scenaristom Žigo Valetičem je ustvaril grafični roman Gugalnica (2013), ki na rahločuten, tudi mlajšim bralcem dostopen način obravnava boleče aktualno tematiko (samomor in njegove posledice). Poleg tega je nanizal vrsto krajših objav v več številkah revije Stripburger, med katerimi izstopajo njegovi prispevki k tematskim antologijam Deveta soba, Greetings from Cartoonia in Slovenski klasiki v stripu. Izbor njegovih krajših stripov je izšel tudi v obliki elektronske knjige pri srbsko-britanski založbi Modesty Comics (A Colourful Bunch, 2014). Iz njegovega dela na področju ilustracije velja izpostaviti ilustracije za igro v verzih Noji nad Triglavom Aleša Bergerja in za mladinski roman Geniji brez hlač Slavka Pregla.
Razstava bo na ogled do 20. novembra 2015.

9.10. Pritličje - razstava

Letos jubilejno sedemdesetletni Kostja Gatnik je svojo kariero pravzaprav začel kot stripar, ko je zdaj že dobra štiri desetletja nazaj v tedanji Tribuni objavljal prve prave underground stripe v Sloveniji, pozneje izdane v oversized zbirateljski izdaji s ponarodelim opozorilom "Danes in nikoli več!" na naslovki. Kostja je v prihodnjih dekadah strip skoraj povsem opustil ter se posvetil slikanju in ilustracijam slikanic tipa Gal v Galeriji, Jurij Kvak Kvak ali Pekarna Miš Maš, Magna Purga pa se je do danes čvrsto zasidrala v zavesti kot eden od nespregledljivih biserov slovenske stripovske zgodovine.  Na ogled do sredine novembra.

24.11. Kino Šiška, Komuna, 20:00 – pogovor

Stripolis - Družabni večer za vse striporisce in stripoljubce. Tokrat nadaljujemo s predstavitvijo dveh novih domačih albumov: biografije v stripu Alma M. Karlin: Svetovljanka iz province  scenaristično-risarskega tandema Marijan Pušavec in Jakob Klemenčič, ki v dokumentarno realističnem slogu orisuje življenje in delo te slovite celjske pisateljice in svetovne popotnice, ter Pijanega zajca,dolgometražne stripovske predelave rezijanske ljudske pripovedke o dolgouhem dninarju, ki živi skromno in osamljeno življenje, izpod peresa Davida Krančana.

18.11. Cankarjev dom – otvoritev razstave

Vse njegovo delo črpa iz raznih elementov vizualne kulture od filma in slikarstva do risbe in videa kar vse virtuozno uporablja v samo njemu lastni govorici stripa. Zato bo razstava lahko izpostavila sklope, ki vzpostavljajo specifiko te govorice: ureditev strani, uokvirjanje posameznega prizora, izbira pravega (po Lessingu pregnantnega) trenutka sličice, jasnost in neposredna sporočilnost posamezne podobe in njeno vključevanje v celoto pripovedi, ki mora gledalca držati v napetosti, da je pripravljen slediti zgodbi, odnos med besedilom in podobo itd. Samo svetovni mojstri stripa, kot Lavrič brez dvoma je, so sposobni predvidevati gledalčeve sposobnosti povezave med zaporednimi prizori in pomenskimi montažnimi cezurami med njimi, doseči z likovnimi elementi in besedilnimi obrati za to potrebno napetost, ki bralca drži v napetosti do konca. To lahko ustvarita samo brezhibna medsebojna odvisnost in sodelovanje med podobo in besedo: obe se trudita za isto idejo, ki je nobena izmed njiju sama ne bi mogla podati tako učinkovito. Ali kot je rekel Hugo Pratt: rišem moje besede, pišem moje risbe. Tomaž Lavrič (r. 1964 v Ljubljani) je po končani srednji Šoli za oblikovaje šolanje nadaljeval na oddelku za slikarstvo ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Od leta 1987 je stalni sodelavec tednika Mladina, kjer je spomladi leta 1988 začel objavljati Diarejo družbeno-politično satiro v stripovskih pasicah. Ta časopisni strip kljub napovedanim samoukinitvam še vedno izhaja ter je zagotovo Lavričevo najbolj prepoznavno in znano delo. Zanj je prejel nagrado Zlata ptica (1989) in nominacijo za nagrado Prešernovega sklada (2004). Poleg Diareje je Lavrič večino svojih časopisnih stripov objavljal v Mladini, občasno pa tudi v mnogih drugih revijah. V devetdesetih letih je nekaj zgodb, ki jih je prej v nadaljevanih objavljala Mladina, izdal kot albume v samozaložbi: Prvenec Rdeči alarm – Črni dnevi(1996), Ratman, (1997) ter Bosanske basni (1997) v francoski izdaji z naslovom Le Mulet / Mula. Fables de Bosnie (1999) pomenijo prvi slovenski stripovski album, ki mu je uspel prodor na evropski stripovski trg. Zanj je Lavrič prejel nagradi v Švici (Grand prix Sierre '99) in v Belgiji (Prix de Lyon '99, Bruselj). Sledile so nove izdaje albumov v francoščini pri založbi Glénat - kriminalka Glista na begu 1999 in zgodbe o življenju v (novo) kapitalističnih vzhodnoevropskih državah Novi časi (2001). Doma je Lavrič v novo tisočletje zakorakal z zbirko črno humornih zgodb (prej objavljenih v Mladini) pod skupnim naslovom Ekstremni športi (2001). V Franciji je leta 2001 izšel tudi njegov prvi daljši strip, za katerega ni sam napisal scenarija - četrti del serije albumov Dekalog (2001). Leta 2004 je objavil stripovski album Slepo sonce, niz devetih kratkih, kataklizmičnih zgodb s poetičnimi besedili. Med izdajami v tujini so še znanstvenofantastična trilogija Lomm (2002-2004) in balkanski triler serija Evropa (2003 - 2004; 2009), med domačimi izdajami pa politično - parodični strip Sokol in golobica (2008). Zanj, za Diarejo in urednikovanje pri projektu Slovenski klasiki v stripu je leta 2009 prejel nagrado Milka Bambiča. Poleg stripa se ukvarja s časopisno karikaturo in z raznimi zvrstmi ilustracije, piše pa tudi zbadljive pesmi v rubriki Mladinamit tednika Mladina. Javno vodstvo vsak četrtek ob 17. uri je je všteto v ceno vstopnice za ogled razstave (5, 3* EUR). Z vodstvi začnejo v četrtek, 19. novembra 2015. Galerija CD, 5 EUR za mlajše od 25, starejše od 65 let ter upokojence 3 EUR, za (šolske) skupine 2 EUR. Vodenje po razstavi za skupine 20 EUR.