Maščevanje prvega jabolka

Kot se komercialni striparji radi lotevajo mož v pajkicah, se nekomercialni še raje lotevajo seksa in religije. Včasih tudi obojega hkrati. Religijska tematika, natančneje starozavezna Geneza, se v striparski obliki pojavlja pogosto. Med bolj znanimi je verjetno album The Genesis velemojstra Roberta Crumba iz leta 2009, ki so ga naslavljali s pridevniki, kot je kontroverzno, zgolj zaradi nekaj panelov prikaza spolnih odnosov. Crumb se vseeno teme loteva precej resno. Pri nas smo satirično podobo raja dobili leta 2013 izpod peresa Izarja Lunačka z naslovom Izgubljeni raj. Tudi tokrat obravnavan strip Prototip Ralfa Kőniga, katerega prevod smo dobili proti koncu lanskega leta, se zadeve loteva precej cinično.

Poglejmo še v ozadje trenutnega prevoda, katerega original je izšel leta 2008 v nemškem jeziku in je bil leta 2009 že nagrajen s Sondermannom, nemškim priznanjem za striparje. Istega leta je izšel še Arhetip, drugi del Biblične trilogije, ki mu je sledil zadnji Antitip leta 2010. Ralf Kőnig je prvi strip izdal že leta 1987. Leta 1992 je dobil nagrado Max und Moritz za najboljšega nemškega striparja. V luči bližnje preteklih dogodkov pa omenimo še priznanje, ki mu ga je leta 2006 za primerno umetniško držo v zvezi s sporom danskih umetnikov o karikaturah preroka Mohameda podelil Mednarodni stripovski salon v Erlangenu.

Kőnigov Bog je pri vseh treh prej omenjenih še najbližje tistemu iz Stare zaveze. Je maščevalen, nepredvidljiv in velikokrat k sreči prisluhne človekovemu nasvetu, namesto da bi delal škodo. Vse njegove besede pa pridejo na dan v raju, pretežno v pogovoru s kačo. Prototip oziroma Adam, izdelan po božanski podobi, se z Bogom neha pogovarjati kaj kmalu po tem, ko poje jabolko spoznanja, saj neha verjeti vanj. Pri vsem skupaj ta simbolični gospod v slovenskem prostoru izpade še bolj ironično, saj so njegove besede napisane v gotici, njegova omniprezentnost pa zaznamovana zgolj z besedami.

Posvetimo se samemu prevodu podrobneje. V slovenščino ga je prevajala Anja Golob, ki se je očitno odločila za bolj živo verzijo jezika. Vpleten je sleng, predvsem rajski kačon s sumljivo vražjim imenom pa uporablja prenekatere hrvatizme, kot simpatičen primer uporabe poslovenjenega „smanji doživljaj“.

Karikaturistična fantazijska risba naj nas tokrat ne zavede. Premišljeno besedilo te otroškemu stripu stilsko podobne risbe skriva marsikatero možgansko zagonetko. Če omenimo na primer samo razmišljanje Prototipa, torej Adama, o svoji ljubici žirafi. Bog jo je na Zemljo postavil ravno tako veliko, da sta z Adamom lahko uživala v svoji aferi. Nato pa se je odločil, da bi podaljšal vretenca ali pa po drugi strani raje dodal kakšno več, če vidite, kam pes taco moli. Spet drugič stoji pred votlino in kačonu razlaga o svoji senci in videnju sveta. Vse te skrite reference na Darwina, Platona, pa tudi Newtona, Nietzscheja so odlično zapakirane brez očitnih namigov. Se pa v knjigi najde še mnogo misli avtorjev, kot so Sokrat, Einstein, Kant in še bi lahko naštevali.

V stripovskemu albumu Prototip se razbije stekleni zid med protagonisti in bralcem. Prototip namreč opazi celo žolte gomolje, ki se vsake toliko pojavijo v zraku. Gledalci bi jim rekli – naslovi poglavij.

Prototip pa ni prva zgodba likov s krompirjastimi nosovi, ki je parodija na že obstoječe literarno delo. Leta 1998 se je lotil tudi Shakespeara v Jagotu ali pa na primer Aristsofanove Lizistrate. In čeprav se dostikrat tudi zavoljo marketinga odene s pridevnikom gejevski stripar, v danes obravnavanem stripu LGBT odnosi niso vključeni.

Prototip je navsezadnje izjemna pripoved, ki z brezsramno enostavno barvno risbo plete prefinjeno satiro z izpostavljanjem idiotskosti mnogoterih stereotipov. Z vključevanjem širokega aspekta simbolov in fraz poveča večplastnost razumevanja fabule. Zatorej, če vas zanima resničen prepir pred prvim grižljajem jabolka spoznanja, ali kaj so počela živa bitja v raju, preden so se začeli prehranjevati en z drugim, ali kako je nastal zobobol, potem je Prototip kot nalašč za vas. Vigevage knjige, kjer je strip izšel, je sicer mlada založba, vendar je s svojim drugim odmevnejšim prevodom spet pokazala dobro izbiro. Njihove prevode bomo verjetno še držali za platnice.