Posvet o lezbični utopiji

Bil je osmi marec in bil je dogodek, na katerem so se ženske posvetile ženskam. Komisija Mesta žensk nagrade WOW vsakoletno pokloni tistim, ki orjejo ledine slovenskega družbeno-političnega in kulturnega prostora. Letos je zapisala, da so imele žirantke težavno nalogo izbiranja med nekje štiridesetimi posameznicami in kolektivi. Z nagrajenkami so osvetlile pogosto nevidna soočenja z nepravičnimi obravnavami in nasiljem, položajem na podeželju ter pereče stanje intimnopartnerskih umorov. Z nagrajenimi so odgovarjale na vprašanje, kako uspešno odpirati femistične diskurze in jih aktivno vključevati v družbo. Nagrajenkam Jasni Podreki, Titi Mayer, Nadi Žgank ter kolektivoma Feminalz in Lezbični četrti čestitamo za čudovito delo!

Tanja Matijašević se je z nami pogovarjala o delovanju Lezbične četrti nekoč, danes in jutri. Piska lezbične poezije in zagovornica necentraliziranega pristopa k ustvarjanju, ki se med drugim kaže v njeni uporabi narečja v verzih, je v organizacijo vstopila leta 2014 kot prostovoljka. Festival je zanjo odprl nov pogled na preplet intimnega s političnim. Ponudil ji je možnost, da si poskuša vsakodnevno zamišljati prihodnost, v kateri je lezbijka obični del literature, filma in poezije, zgolj taka, kot je. Koncept leztopije je ideja bodočnosti, o kateri so na Lezbični četrti govorile lani. In čeprav se ta kaže kot nemogoča vizija, se kakšen lezbični klub v kakšni vasi vendarle kdaj pa kdaj vzpostavi. 

Podoba: Ana Lucija Šarić & avtorica