DEKONSTRUKCIJA ABONENTSKEGA UPRIZARJANJA

Pozdravljeni v današnji oddaji Teritorij teatra, ki se v duhu kolektivne sezone spušča v dekodiranje dinamike uprizoritvenega kolektiva. Tokrat smo odpotovali v Maribor, kjer smo v GT22 spregovorili s kolektivom projekta Abonma, ki nastaja v produkciji kulturno-umetniškega društva MOMENT. Kolektiv Abonma, ki ga sestavljajo Nika Bezeljak, Miha Horvat, Eva Nina Lampič, Minca Lorenci, Luka Martin Škof in Aleš Zorec, se je izoblikoval leta 2018 v želji po iskanju alternativnih uprizoritvenih formatov, ki bi kritično naslavljali in preizpraševali institucionalno repertoarno politiko. Abonmajem primerno, projekt zaokrožujeta kritično problematizirana dogodka Razgrnitev in Zagrnitev sezone.

Abonma v svojem jedru metodološko vstopa v polje dekonstrukcije že obstoječih institucionalnih dogodkov in predvsem predstav, pri katerih so sodelovali tudi nekateri člani kolektiva sami. Prav tako razpira polje problematiziranja institucionalnih produkcijskih modelov in odpira prostor za eksperimentiranje z aktualnimi, svobodno zastavljenimi uprizoritvenimi formami in aktivni dialog s publiko, ki pri predstavah Micka in Mučenica, na koncu obrne logiko gledanja ter v diskusijo o predstavi aktivno vključuje tudi drugačne perspektive gledanja in mnenj.

V duhu kolektivnosti, smo pogovor v oddaji zasnovali kot kolektivni dialog, v katerega smo vključili vse ustvarjalce in člane kolektiva Abonma. Za začetek smo poskušali vstopiti v dinamiko konceptualnega miselnega procesa hipotetične vaje ali sestanka kolektiva. Ekipo smo, ravno zaradi neoprijemljive definicije metodologij kolektivnega dela, povprašali o njihovem dojemanju kolektiva ter dinamiki delovanja posameznikov in sprejemanju odločitev znotraj tovrstne konstelacije ustvarjalne ekipe.

IZJAVA

Če razmišljamo na primeru predstav Micka in Mučenica, pravzaprav govorimo o formatu rekonstrukcije, ali raje dekonstrukcije, kot metodološkemu principu vstopanja v kontekst gledališke predstave in njenega procesa. Seveda pa se tovrsten pristop ne nanaša zgolj na uprizoritveni aspekt predstave, temveč že v svoji vsebinski zasnovi razširja kontekst originalnih predstav in vpeljuje teme, ki so morda bolj prezentne v ozadju konkretne gledališke produkcije, kot pa v samem besedilu.

IZJAVA

Omenjena metodologija se pravzaprav nanaša na vprašanje celotnega abonmaja, ki v svojem jedru vzema elemente ali dokumente že obstoječih institucionalnih predstav ter jih skozi različne nivoje predstave (na primer scenografije in glasbe) vpeljuje in citira na novo.

IZJAVA

Posebnost celotnega projekta Abonma je aktivno vključevanje publike in vzpostavljanje teritorija za obojestranski dialog, ki ustvarjalcem omogoča “feedback” na licu mesta znotraj predstave, prav tako pa gledalcem odpira vrata, da na nek način postanejo soustvarjalci predstave, v katero tudi fizično vstopajo.

IZJAVA

Če govorimo o inkluzivni participatornosti publike ter specifičnosti tovrstnega koncipiranja dialoga, pravzaprav del kolektiva Abonma v veliki meri predstavljajo abonenti. Zato smo v kolektiv nocojšnje oddaje povabili tudi dijakinjo Petjo Golec Horvat, ki je kot abonentka, zvesta obiskovalka in soudeleženka diskusij, spregovorila tudi o gledalčevi poziciji znotraj predstave.

IZJAVA

Čeprav se je zaključni dogodek sezone -  Zagrnitev - že odvil, pa smo s kolektivom vstopili v sam proces koncipiranja te epizode, ki je na na nek način v svojem konceptu dekonstruirala celoten projekt Abonma ter preizpraševala prihodnost kolektiva.

IZJAVA

Ker govorimo o neodvisni sceni oziroma. projektnem kolektivu, pravzaprav prihodnost tako projekta kot kolektiva ostaja odprto vprašanje, kljub temu, pa retrospektivno lahko že govorimo o projektu kot odprtokodnemu programskemu jeziku, ki je dostopen in na voljo za uporabo komurkoli.

IZJAVA

Kolektiv Abonma predstavlja zgleden primer kolektivnega dela na področju uprizoritvenih umetnosti, ki znotraj trdno zastavljenega programskega koncepta eksperimentira tako z uprizoritvenimi formati kot z grajenjem gledalske skupnosti in dialoga. Tovrsten kolektiv odpira kritičen odnos do repertoarne politike institucionalnih gledališč, projektnega dela znotraj neodvisne scene ter osnovnega vprašanja - zakaj sploh hodimo v gledališče?

Avtor glasbe: Ivan Mijačević

Avtor remiksa in izvajalec: Aleš Zorec