Južnoslovanski cikel III: Vladarica patetike – Olja Knežević

Za sklepno epizodo Južnoslovanskega cikla oddaje Tu pa tam, ki se je spričo epidemioloških nevšečnosti zamaknila s konca oktobra v začetek novembra, smo globoko segli v literarni žakelj Južne Slavije v upanju, da bo izvlečeni maček lepo in pomenljivo predel. V roke smo vzeli roman Katarina, Velika in Mala v Zagrebu živeče črnogorske pisateljice Olje Knežević, ki je izšel leta 2019 pri tamkajšnji založbi V. B. Z. in istega leta pokasiral tudi njeno nagrado za roman leta.

Tako roman kot avtorica sta načeloma tuja slovenskemu jeziku in literarni publiki, čeprav gre za že četrto knjigo triinpetdesetletnice, ki velja za prvo sodobno črnogorsko avtorico, katere delo - in to prav pričujoči roman - je bilo prevedeno v angleščino. To niti ni presenetljivo, saj je Knežević med drugim v Kaliforniji in Londonu študirala prav angleški jezik in literaturo. Med zadnjimi balkanijadami v devetdesetih letih je sodelovala pri številnih humanitarnih misijah, njena dela pa povečini odsevajo črnogorsko kulturo in zgodovino skozi feministično prizmo. Nič drugače se ne godi niti v romanu Katarina, Velika in Mala.

Tematizirano delo je predvsem intimna pripoved, a hkrati tudi diagonalni prerez družbene realnosti od zatona jugoslovanskega socializma do obdobja povojne, trdovratno mučne tranzicije. Čas vojne preskoči, a vendarle se zdi, da sta odbleska krvi in politike vselej tam. Bralec je skozi oči protagonistke Katarine popeljan po ulicah Podgorice, Beograda in Londona, pri čemer pa nas Knežević - v skladu z balkanskim patosom - ne ujčka v optimizmu niti nas ne peha v moderni aktivizem, temveč nas s spajanjem intimnega in javnega vodi po mali in patetično intrigantni poti medosebnega sestavljanja in ločevanja.

Odraščanje, naivnost, ljubezenske katastrofe, droge, smrti, ustavljanja in ponastavljanja življenja - patetično, skorajda šund sito, s katerim pa avtorici uspe presejati pomenljivo podobo stoične ženske, ki življenjske pleske sprejema in predeluje, a tudi vrača, sunkovito in nenadejano, neprilagojeno. Ne glede na to, za kako Malo jo želijo narediti drugi ali kako zelo se sama trudi biti Velika, je Katarina vseskozi prepričljiva in kompleksna figura - kompleksna kot življenje samo, kot človek, kot ta roman, kot Balkan.

//////////////////////////////////////////////////////////////////

Izbor, prevod in uvod: Marko Stanojević

Lektura: Višnja Jerman

Branje: Lovro in Lovrenc R.

Tehnika: Arne