Sodobna finska proza III: Rikka Pulkkinen

»Zakaj ne slikaš ljudi? Zakaj ne slikaš Else ali svoje hčere?«

»Ne slikam ljudi,« reče osorno. »Nikoli jih nisem slikal.«

»Mogoče bi jih moral.«

»Mogoče bi ti morala priti na moja predavanja na univerzi. Predaval bom o Jacksonu Pollocku.«

»Od Pollocka mi postane slabo.«

»Preveč barv?«

»Preveč kapljajočih barv, nered, kot da bi bil svet svinjak. Kar potrebujejo njegove slike, sta krtača za ribanje in nekaj borovega mila, preden jih postavijo na ogled.«

***

Rikka Pulkkinen: Totta (True, prevod v angleščino: Lola Rogers)

Prevod: Žiga Fabjan

Lektura: Barbara Slivnik 

Glasba: Andrej Pervanje 

Brala sta: Nejc Bahor - Biga, Klara Gajšek 

Tehnik: Linč

Naslovnica: Akseli Gallen-Kallela - Mit o Aino (triptih, 1891)