Dala nam lajf: lajv
Recenzija predstave Lucy McCormick: ŽIVLJENJE: V ŽIVO! uprizorjene 26. avgusta 2023 v Stari mestni elektrarni Elektro Ljubljana.
Dober večer, Lubijaaanaaa! Tole je naša prva recenzija – kar seveda ni res – tako kot ni res, da je Življenje: v živo!, koncert, na katerem Ikona, Burleskna Superzvezda, Kraljica, Mami in vsestranska Dajalka: Lucy McCormick odpoje svoj prvi album. Nezanesljivost besede je ena od konstant ustvarjalke – to, kar pove, ne pomeni nujno tega, kar pove, da je povedala. Vse blagoslovljene, ki se spomnite njene trashstep-dubpunk moralke Trojna grožnja z Mesta žensk 2018, to nedvomno že veste. Ostalim pa obetamo poslastico v barvah smeti, cenenosti in klišejev, ki z ikonoklasično slastjo vse izprijeno v individualizirani in hiperpotrošniški industriji pop glasbe obrne v prid sebe, skupnosti in zabave.
O uau, benger uvod! Ampak kaj je bla sploh vizija s to predstavo? Počaki, ti bomo povedale, mi smo tuki kritičarke.
Vstopimo v Elektrarno; iz zvočnikov nabija muska, ki bi ti jo Spotify izpljunil, če bi v iskalnik napisala: GAY. Bejsikli Tifla – če bi bla ta prezračevana. Na oder pride Kraljica z zasedbo. Izvaja poceni trike – ne, res: odstir zavese ni stvar kablov in kilometrov tkanine, ampak komično preprost padec lesenih palic, čez katere je bila poveznjena preprosta cunja. Menjava pričeske je nova, na kol prilepljena pocenska lasulja, s katero kostumo-scenografinja Morven Mulgrew neumorno sledi pevkini glavi. Pevsko-burleskni spektakel je strukturno usidran s potencirano klišejsko dramaturgijo popkoncerta. Mami z vso resnostjo rilejtbl pop dive svoje glasilke zategne do ekstremov. Razen, ko jih ne. Vselej nas drži v suspenzu. Kvaziliričnost neizvirnih rim njenih komadov pa itak zamegljujejo catchy ritem, spektakularnost miganja zadnjic background plesalcev JDja in Lennija v booty shortsih in statement nakit iz alufolije, ki odpade nekaj sekund po tem, ki ga kostumografinja zalepi na pevko. Kraljica stopnjuje vse klišeje neperformerskega performiranja sodobnih hiperproduciranih glasbenic. Razpoke njihovih javnih person napihne tako, da pokažejo svojo rit, in na koncu počijo v velikanskem ognjemetu konfetov, ki jih Lucy nato trosi na nas iz plastične vrečke.
Ampak ona totalno ve, kaj dela. To ma tko ful globlji pomen.
Ko si Dajalka na glavo natakne ogromno konstrukcijo iz smeti, ki spominja na pasjo ali podganjo glavo, in potem ob sugestivni koreografiji zapoje o tem, kako je prazna in jo je treba napolniti, se nam v glavi prikaže znamenita slika morske deklice. René Magritte skozi prikazen z ribjo glavo in ženskim trupom sprevrže nedosegljiv objekt moškega poželenja v dosegljivo in povsem odbijajočo stvar, ki nas skozi Lucyjina usta izziva, naj o njej še vedno razmišljamo kot o objektu, če lahko.
Uau, pač, to je blo pa ful pametno in dobro povedano. Rekle spekle. Ful smo se potrudle za ta stavek, a si ga dobro posušala? No daj ga še enkrat: René Magritte skozi prikazen z ribjo glavo in ženskim trupom sprevrže nedosegljiv objekt moškega poželenja v dosegljivo in povsem odbijajočo stvar, ki nas skozi Lucyjina usta izziva, naj o njej še vedno razmišljamo kot o objektu, če lahko.
Joj soriii, upamo, da te ne mučmo preveč z nakladanjem. V bistvu smo že čist preveč govorile. Kako si pa ti kej, naša draga poslušalka?
V vodnjak se zazri,
in mi povej, kako si?
Kot zvonček, ki zveni,
dej povej mi, kako si?
Ko v vodnjak zazreš se,
ali dobro počutiš se?
Zvon odbijati začne,
ali dobro počutiš se?
O uau, Lucy bi prov isto rekla. Sej ubistvu smo ukradle njen tekst, ker ona nas toook razume. Mi smo prov ista oseba, prsežem! Pa Lucy nas ma ful rada <3 Avtogramala nam je joške in z nami hotla nardit WatsApp skupino!
Pač fak, a smo ful too much? In a predstavo ful preveč hvalimo in smo totalno nekritične in se ful brukamo s tem fangirlanjem? Pač ful smo ranljive, tak da dej bodi prizanesljiva z nami. Sej smo hotle še neki malga povedat o tem, kako se pol to lahk bere kot kritika parasocialnih odnosov, ki jih imamo z zvezdnicami, ampak zdej, ko beremo to za sabo, zveni ful pretenciozno in tko, kot da mamo feeling, da ne boš itak sama tega pogruntala. Kar ni res, itak, pač ful si pametna in zdej nam je mal bed ti tule pamet solit. Ne vem, no, dej v komentar na sajtu napiš, če se maš tolk faaajn kot me!
Če ni očitno, je nam predstava ful dogajala. Lucy se drsa gor in dol po lestvici med iskrenostjo, ironijo in postironijo, a v nobenem trenutku ni popolnoma jasno, kje se je zataknila. Za razliko od nas zaobide pretencioznost z burleskno nadidentifikacijo s klišejskostjo. Navidezno drkanje ega, kakor izpade podajanje svojega rilejtabl lajfstorija skozi komade in med-komadske izpade, pravzaprav razkriva individualizem sodobnega časa, ki ga Absolutna Ikona uteleša. Z zajebavanjem in šalami na svoj račun eksternalizira naše negotovosti. Je guilty pleasure pop hitič, ki ni več guilty pleasure, ker se ga ne sramujemo, ampak še vedno sproža ugodje, ko Lucy sama uživa v šundu, kiču in trešu, ki ga proizvaja. In to nam daje lajf. <3
Tole je blo talentirano, briljantno, neverjetno, amejzing, šovstoping, spektakularno, nikoli isto, popolnoma edinstveno, brez strahu pred nanašanjem in ne-nanašanjem. Tole recenzijo smo dale v mikser, posrale se gor, pobruhale, pojedle in rodile Nika Gradišek, Zala Julija Kavčič in Metod Zupan.
Aja, pa še to. Ker smo na Radiu Študent, smo se fuuul potrudile da bi ble tko res zelo pankovske pa tko … No ampak pol smo se vdale. Zdej pa tko. Sej vemo, da ne plačuješ svojega procenta dohodnine erešu, ampak lahko se drugač zmenmo. Timotej v booty shortsih za mešalko ta trenutek lastnoročno tiska ful lepe majčke, lahko ti jo tud podpišemo. Link do spletne trgovine bo v prispevku.
_______
foto: Nada Žgank
Zapis je nastal v okviru modula Skok v ulično kritiko, dela celoletnega programa Ulična kritika. Program poteka pod okriljem Gledališča Ane Monro in v partnerstvu z Radiem Študent ter je sofinanciran s strani Mestne občine Ljubljana. Modul Skok v ulično kritiko nastaja v sodelovanju s festivalom Mladi levi in zavodom Bunker.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj