Bo Evropski parlament spoštoval lastna načela, ko govorimo o Izraelu

V Evropskem parlamentu se ta teden razpravlja o novem sporazumu med Evropsko unijo in Izraelom. Gre za sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov ali krajše ACAA, ki je protokol k prostotrgovinskemu sporazumu med Unijo in Izraelom, ki velja že od leta 2000. ACAA bi izraelskim podjetjem s potrebnim certifikatom kakovosti omogočil izvoz v države Unije, brez da bi morala pridobiti še potrditev standardov s strani Unije, saj bi Izrael že uveljavljal enake standarde in postopke za njihovo potrjevanje kot sama Unija. Sporazum ACAA se sicer nanaša na industrijske proizvode na splošno, a zahteva sprejem posameznih aneksov. Zaenkrat se edini dogovorjeni aneks nanaša na farmacevtske proizvode, kar ni čudno, saj je Evropska unija eno večjih tržišč za izraelska farmacevtska podjetja. ACAA je tako izjemnega pomena za Izrael, zagovorniki sporazuma pa med drugim posledično napovedujejo nižje cene zdravil v Evropski uniji.

Sporazum ACAA sta sprejela tako Evropski svet kot Evropska komisija, a ga mora za uveljavitev potrditi tudi Evropski parlament. Da pa bi lahko evroposlanci na plenarnem zasedanju o sporazumu odločali, ga mora na dnevni red uvrstiti Odbor Evropskega parlamenta za mednarodno trgovino. Glasovanje o tem naj bi na odboru potekalo ravno danes, a je bilo prestavljeno, saj je Odbor za zunanje zadeve, ki ga je Odbor za mednarodno trgovino povprašal za mnenje o političnih implikacijah sporazuma, predvčerajšnje glasovanje o tem preložil. Kot je za Radio Študent pojasnil predsednik Odbora za zunanje zadeve Elmar Brok, se je za preložitev glasovanja odločil, ker je pravna služba Evropskega parlamenta podala mnenje, v katerem pravi, da obstajajo pravne negotovosti glede samega sporazuma.

Pravne negotovosti se gotovo navezujejo na izraelsko kršenje mednarodnega prava in človekovih pravic Palestincev, kar bi moralo ovirati nadgradnjo odnosov med unijo in Izraelom. V drugem členu sporazuma iz leta 2000, h kateremu je ACAA protokol, jasno piše, da morajo temeljiti odnosi med obema stranema kot tudi vse določbe sporazuma na spoštovanju človekovih pravic in demokratičnih principov, ki vodijo notranjo in zunanjo politiko obeh strani. Tudi ta sporazum pa je problematičen, saj ne prepoveduje uvoza v Unijo iz nezakonitih judovskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih, čeprav jih Unija uradno obsoja in ne priznava za legitimne, temveč jih zgolj ne oprošča carinskih dajatev. Kontaktirali smo slovenske evroposlance in poslanke ter jih povprašali o njihovem mnenju o tem sporazumu. Zakaj je sporazum problematičen, razlaga poslanka iz vrst Socialistov in demokratov Tanja Fajon:

„Predvsem gre za vprašanje kršitve človekovih pravic in seveda, kako bo Izrael izvajal ta protokol. Namreč, sam sporazum z Izraelom je sporen zaradi sedanjega sistema, ki ga izvaja Izrael. Ali lahko dejansko država zagotovi, da proizvodi, ki jih pošlje v unijo, ne prihajajo iz območij zasedenih ozemelj. Zaradi prav političnih razmer v odnosu do človekovih pravic v Palestini ni jasno, ali bi podpis takšnega sporazuma bil v skladu z našo zunanjo politiko. Zdaj v zunanjepolitičnem odboru mi samo podajamo mnenje, kakšna je dejansko linija naše skupine v nasprotju s tem sporazumom."

Fajonova poudarja, da mora biti politična nadgradnja odnosov z Izraelom pogojena s spoštovanjem mednarodnega humanitarnega prava s strani Izraela. Socialisti tako sporazumu nasprotujejo:

„Mi smo torej proti podpisu protokola, ker določbe predlaganega besedila bi Izraelu dejansko omogočile, da bi uveljavil protokol na podlagi svoje nacionalne zakonodaje, ki pa določa ozemeljsko veljavnost domačega trga. To bi posledično seveda vključevalo tudi ozemlja, ki jih Izrael zaseda od leta 1967 in niso pod gospodarsko upravo Palestine. Če bi se to zgodilo, bi v Evropski uniji kršili dejansko zakonodajo skupnosti in obveznosti iz mednarodnega prava proti temu protokolu zaradi omenjenih kršitev človekovih pravic s strani Izraela, ker bi s to potrditvijo dejansko bili v konfliktu z našo skupno zunanjo politiko Evropske unije."

Kot nam je sporočil Jelko Kacin, član odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve iz Skupine Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, bi na glasovanju sprejetju sporazuma nasprotoval. Tudi Ivo Vajgl iz iste skupine sporazumu nasprotuje in bo glasoval proti. Iz pisarne poslanke Zofije Mazej Kukovič iz vrst Evropske ljudske stranke so sporočili, da poslanka sporazuma ne pozna, saj ni članica pristojnih odborov, in da bo na plenarnem zasedanju glasovala v skladu s predstavljenimi argumenti znotraj politične skupine. Poslanka Mojca Kleva iz skupine Socialistov in demokratov je s sporazumom bolje seznanjena. Zapisala je, da je trenutna politika izraelske vlade, torej nadaljnja gradnja in širitev naselbin na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu ter blokada Gaze, resen problem, kar se tiče političnega okvira tega sporazuma. Na drugi strani Milan Zver iz Evropske ljudske stranke kršenje človekovih pravic pripisuje tako Izraelu kot Palestincem:

„To zagotovo, da Izrael dostikrat krši človekove pravice Palestincem, dogaja pa se tudi obratno. Tako da tudi pomoč ali pa ugodnosti, ki jih je Evropska unija namenila Palestincem, dostikrat pridejo v roke tudi tistim, ki izvajajo terorizem ali pa teroristične akcije, ali pa, ki izvajajo izjemno radikalno politiko, kot je Hamas. Tako da tukaj je potrebno objektivno pogledat stvari, ne samo eno stran in jaz mislim, da je kar prav, da Evropska unija ima uravnoteženo politiko do Palestincev in Izraelcev."

Uravnoteženo politiko pa si Zver predstavlja takole:

„Zadeva je pač takšna. Mi smo že lani glasovali o enem podobnem trgovinskem sporazumu, kjer smo dali nekatere olajšave za Palestino. In tukaj smo kar z veliko večino izglasovali tisti sporazum in sedanji, ki pa je namenjen Izraelu, pa se pasa že kar precej časa, mislim, da eno leto pa pol, v Evropskem parlamentu in jaz mislim, da bi morali sprejeti tudi njega. Če poskušamo biti nekako objektivni in uravnovešeni do zadev Bližnjega vzhoda, jaz mislim, da lahko in Izraelu in Palestini omogočimo določene olajšave."

Zver torej sprejetja tega in podobnih sporazumov z Izraelom ne vidi kot nagrado za njegovo vztrajno kršenje mednarodnega prava, saj naj sporazum ne bi imel političnih implikacij:

„Jaz mislim, da je to bolj kot politični akt, trgovinski oziroma ekonomski, ki bo imel dobre posledice za ljudi, tako da v tem ne vidim nobene spornosti načeloma."

Podobno kot Milan Zver tudi Lojze Peterle iz Evropske ljudske stranke meni, da je sporazum zgolj tehnične narave. A Peterle gre dlje. Z očitki, da gre pri sporazumu ACAA za nagrajevanje Izraela, namesto da bi ga Evropska unija sankcionirala, se ne strinja in celo pravi, da so proti vrednotam demokracije. Na naše vprašanje, ali lahko na ta sporazum gledamo neodvisno od izraelskega kršenja človekovih pravic Palestincev, okupacije in ne nazadnje nasprotovanja načelom same Unije glede tega konflikta, so iz Peterletove pisarne odgovorili, citiramo: „Ta sporazum ne bi smel biti predmet politične manipulacije in center obravnave kršitev človekovih pravic. To je proti vrednotam demokracije, katere skuša Evropski parlament izpostavljati", konec citata.

Za konec povejmo, da se na vse evropske poslance izvaja pritisk v obliki pisem in pozivov s strani številnih organizacij in posameznikov, ki solidarizirajo s Palestinci, naj glasujejo proti sporazumu ACAA. K temu je slovenske evroposlance in poslanke pozvala tudi civilna iniciativa BDS Slovenija. Več o tem izveste na strani www.bds.si, kjer najdete tudi vzorec pisma evroposlancem in njihove elektronske naslove.