Kaj bi lahko bilo

Dolgoletna izraelska okupacija Gaze, napadi izraelske vojske, nemirno notranje politično okolje in izraelska, pa tudi egiptovska, blokada območja so pustili posledice na življenju prebivalcev tega dela Palestine. Gaza je eksistenčno odvisna od mednarodne pomoči in tihotapskih tunelov na meji z Egiptom, kvaliteto življenja pa skušajo kolikor toliko izboljšati mednarodne in domače organizacije. Ena od njih je palestinska Fundacija Qattan in njen Center za otroka v mestu Gaza.

Ta neprofitna palestinska organizacija, ki ima sedež sicer v Londonu, ima jasno poslanstvo. Otrokom in mladim do 15 let odpreti vrata, ki so zaradi političnih in ekonomskih okoliščin večidel časa zaprta. To počnejo s 120.000 knjigami, namenskimi prostori, ki se raztezajo na 3500 kvadratnih metrih in različnimi dejavnostmi, ki so namenjene tako otrokom, kot njihovim staršem in učiteljem. Center spodbuja otroke k branju, ampak njegova naloga je širša. V svoje prostore vabi tudi starše, ki otrokom vzbujajo željo po branju s tem, ko tudi sami primejo za knjigo, na ta način pa se razvija nek nov odnos na relaciji starši-otrok. Članarina je brezplačna tako za otroke kot za starše. Center ima svojo galerijo, v kateri otroci razstavijo svoje izdelke, rezultat slikarskih delavnic, v drugem prostoru se nahaja gledališče, malo naprej je računalniška soba in mini kino. A otroci niso prepuščeni sami sebi. Mentorji so tako pozorni na otrokove specifične talente, ki jih še posebej spodbujajo. Center ima 11.000 včlanjenih otrok, po posnetku sodeč pa se boste vprašali, kje sploh so vsi ti otroci?

Kot je izpostavil Emad Naserallah, sem jih obiskal v manj primernem času, saj je zaradi začetka šole vsak september center manj zaseden kot običajno, ko se na dan v njega zgrne tudi do 600 otrok. A kot rečeno, center ni namenjen zgolj otrokom. Tako organizirajo delavnice in seminarje tudi za starše in učitelje. A tudi center, namenjen zgolj izobraževanju otrok in odraslih, čuti posledice izraelske blokade. Vsaka knjižnica potrebuje stalen dotok novih knjig, te pa se najlažje najdejo in spoznajo na knjižnih sejmih. A do njih je za prebivalce Gaze izjemno težko priti. Meja z Egiptom ni prosto prehodna, še več omejitev pa obstaja na meji z Izraelom. Ta zaposlenim v centru Qattan ne dovoli izstopiti iz Gaze, večinoma zaradi fantomskih varnostnih razlogov, zato morajo knjige za otroke naročati preko interneta tako rekoč na slepo. A tudi to je za Izrael varnostno tvegano početje. Naročene knjige prihajajo v Gazo z veliko zamudo, saj Izrael pošiljke na meji zadržuje nerazumno dolgo časa, tudi po mesec dni, češ da preverja, ali so v paketih tudi kakšne eksplozivne naprave, nevarne snovi in podobno.

Zaposleni v centru ne dvomijo, da gre zgolj za še enega v vrsti izraelskih ukrepov za onemogočanje normalnega življenja v Gazi. Ekipa centra Qattan prav tako velikokrat ne sme potovati na seminarje in konference v tujini, Izrael pa tujim predavateljem ne dovoli vstopa v Gazo. A delujoči v centru niso obupali. Emad Naserallah je s ponosom pokazal posebno zbirko knjig, ki šteje 30.000 naslovov, namenjeno izključno brezplačni posoji ostalim knjižnicam po vsej Gazi, načrtujejo pa tudi mobilno knjižnico, ki bi to, kar ponujajo otrokom v mestu Gaza, v manjši meri omogočili tudi ostalim, še posebej otrokom v številnih begunskih taboriščih, kjer so razmere bistveno hujše kot v mestu Gaza. A vsaj tu obstaja prostor, v katerem so police polne upanja in možnosti, stene, okrašene s slikami otrok pa pričajo o tem, kaj bi lahko bilo, če bi imela Gaza enake možnosti kot svet zunaj njenih meja.