Matevž Krivic o izbrisanih

Skoraj mesec dni je od 30-letnice ene največjih in gotovo najhujših krivic, ki jih je Republika Slovenija zagrešila nad lastnim prebivalstvom. Novorojena in mednarodno priljubljena slovenska oblast je 26. februarja 1992 pokazala svojo temno, nacionalistično usmerjeno ideologijo. Izbris več kot 25 tisoč ljudi iz registra stalnih prebivalcev Slovenije je bil tako protiustaven kot tudi popolnoma nepotreben in radikalen. Prav tako dejstvo, da pravno gledano pravici do danes še zdaleč ni bilo zadoščeno, meče dolgo senco na vsako slovensko vlado, ki ni sprejela kakovostnih sistemskih sprememb, ki bi dovolj zgodaj uredile status vseh izbrisanih. In to velja za vsako vlado do danes.

Za nocojšnji APR intervju smo se pogovarjali z enim največjih in najvplivnejših zaveznikov izbrisanih v zadnjih 25 letih, Matevžem Krivicem. Kot nekdanji ustavni sodnik prve generacije med letoma 1991 in 1998 na osebnem nivoju nasprotuje splošni predstavi o rigidnosti in strogi brezčutnosti pravnikov na vsakem nivoju. Prav nasprotno, po prenehanju opravljanja ustavnosodne funkcije, se je v okviru Društva izbrisanih uveljavil kot najvidnejši advokat za pravice izbrisanih. To je delo, ki ga opravlja še danes. Matevž Krivic je z nami spregovoril o več kot zapleteni problematiki izbrisanih od leta 1991 do danes, o pravnih zapletih, o nesrečnih dogodkih, ki bi se lahko zgodili tudi v prid izbrisanim, in o osebnih razlogih, zaradi katerih jim je pomagal.