Ali bo Makedonija postala davčna oaza?

V današnjem Balkan ekspresu se posvečamo predvsem dogajanju v Makedoniji, ampak pred tem smo pogledali novico s Hrvaške, kjer so v Uradu varuhinje človekovih pravic Lore Vidović predstavili poročilo o diskriminaciji na Hrvaškem za leto 2013. Poročilo so pripravili ob šesti obletnici sprejema zakona za preprečevanje diskriminacije na Hrvaškem. Pogled smo usmerili tudi v Bosno in Hercegovino, natančneje v Tuzlo, kjer se nadaljuje kalvarija tamkajšnjih delavcev.

Makedonija se sooča s pestrim notranjepolitičnim dogajanjem. Sobranje, kot se imenuje makedonski parlament, že pol leta zaseda brez 31-ih opozicijskih poslancev, ker le-ti oporekajo legitimnosti aprilskih parlamentarnih volitev in obtožujejo vladno koalicijo, da je izvedla volilno prevaro. Opozicijski poslanci, s poslanci največje opozicijske Socialdemokratske stranke na čelu, so sicer že maja podali odstopne izjave, ampak parlament jih ni nikoli sprejel in nadaljuje z delom brez njih. Medtem pa je v začetku novembra predsednik Sobranja začel s proceduro odvzema mandatov opozicijskih poslancev, sklicujoč se na parlamentarni poslovnik, ki predvideva odvzem mandata poslanca, v kolikor se ta ne udeležuje parlamentarnih sej dlje kot šest mesecev. Da bi se odvzelo mandate opozicijskih poslancev, mora vladajoča koalicija, ki jo sestavljata konzervativna VMRO - Stranka za makedonsko nacionalno enotnost in albanska Demokratična unija za integracijo, doseči dve tretjini glasov v Sobranju, za kar imajo dobre možnosti. Po makedonski zakonodaji bi nato ponudili izpraznjene sedeže na volitvah drugouvrščenim kandidatom opozicije in, v kolikor bi tudi oni zavrnili sprejem mandata, bi se nato lahko razpisalo delne parlamentarne volitve za zapolnitev izpraznjenih sedežev.

Kljub težavam z demokratičnem procesom vlada premiera Nikole Gruevskija nadaljuje z načrtom o spornih spremembah ustave, ki med drugim predvidevajo definicijo družine kot izključno skupnosti med moškim in žensko, uvedbo zlatega fiskalnega pravila in spremembe na področju sodstva. Največ prahu pa je dvignila določba, ki predvideva vzpostavitev tako imenovane mednarodne finančne cone na makedonskem ozemlju, kar bi praktično pomenilo vzpostavitev davčne oaze. Sprejetje omenjenih ustavnih sprememb je bilo načrtovano že to jesen, ampak glasovanje v parlamentu so odložili zaradi številnih pomislekov, ki so prišli iz Evropske komisije in Beneške komisije pri Svetu Evrope. Kakorkoli, pravosodni minister Adnan Jashari je že napovedal, da bodo ustavne spremembe z nekaterimi popravki sprejete v začetku prihodnega leta.

Prisluhnite našim sogovornikom: hrvaški varuhinji človekovih pravic Lori Vidović, prestavnici tuzeljskih delavcev Edmini Busuladžić, makedonskemu strokovnjaku za varnostne vede Vladimirom Pivovarovom in makedonski politologinji ter pravnici Biljani Vankovski.