Balkanske medijske vojne
V Sloveniji so cinične izjave predsednika vlade Janše ter njegovega lakaja Uroša Urbanije, uperjene proti medijem, v zadnjem letu postale tako rekoč del vsakdana. Sistematično izčrpavanje državne agencije, stalni napadi na javno radiotelevizijo, kadrovanje po meri vladajočih in žuganje iz Bruslja. Že videno, že slišano. Da smo samo malo južnije, negde dole južno.
Poslušate Balkan ekspres, oddajo aktualnopolitične redakcije Radia Študent. Janez Janša še zdaleč ni edini premier, ki mu je ljubo pljuvati po medijih, ki si drznejo izraziti kritiko na račun dela njegove vlade, ima pa pri tem vsekakor najslabši stil. Če je Slovenija še v zgodnji fazi desničarskih poskusov ugrabitve države, so ti procesi že dolgo v teku na Hrvaškem in v Srbiji, ki bosta fokus tokratne oddaje. Če Janši glavno skrb predstavljajo javni mediji, vladajoči stranki HDZ in SNS tovrstnih težav s Hrvaško radiotelevizijo oziroma Radiotelevizijo Srbije nimata. Obe sta namreč - če spremljamo tamkajšnji informativni program - v veliki meri že prikrojeni po željah vladajočih opcij. Hrvaškega premierja Andreja Plenkovića ali srbskega predsednika Aleksandra Vučića boste tako najpogosteje slišali bentiti po televiziji in spletnem portalu N1. Ta je januarja tudi napovedal prihod na slovenski trg; v kratkem naj bi bil tako zagnan novičarski portal, ki bi mu pozneje sledil še 24-urni novičarski televizijski program po vzoru tistih iz Zagreba, Sarajeva in Beograda, od koder že sedem let oddaja N1. Še preden bi se ta kanal v Sloveniji sploh zagnal, so režimski mediji vladajoče stranke že pričeli z diskreditacijami;
Da bo za krepitev levega medijskega enoumja pri nas po novem skrbel tudi tuj mecen, smo poročali že pred časom. Gre za srbskega telekomunikacijskega in medijskega mogotca Dragana Šolaka, lastnika na Balkanu uveljavljene televizijske mreže N1, ki namerava letos spomladi zagnati ambiciozni projekt novičarske strani N1 Slovenija, čez čas pa še televizijsko hišo. Šolaka ima pod svojim okriljem samooklicani filantrop George Soros, od katerega so mu tudi kapnili prvi milijoni zagonskega kapitala za poslovne podvige. Zanimiva je tudi navedba Financ, da naj bi bil N1 podaljšana roka CNN. Skratka, če vse skupaj seštejemo, prav nič ne preseneča, da N1 prenaša agendo naše leve opozicije. Spomnimo, še celo Socialistična partija Slovenije je v preteklosti razkrila, da je stranka Levica v lasti Sorosa.
Ampak resno: kaj je N1 in kaj prinaša na slovenski medijski trg? Kako je ta zasebna televizija postala eden najbolj vplivnih informativnih medijev na Balkanu in zakaj ga že en mesec več kot tristo tisoč hrvaških gospodinjstev ne more spremljati?
Napovedani prihod N1 na slovenski trg se dogaja ravno v času, ko se ta medij na Hrvaškem spopada s tem, kar sami označujejo za cenzuro. Pred enim mesecem je namreč hrvaška podružnica avstrijskega telekomunikacijskega ponudnika A1 napovedala, da iz svoje programske sheme umika N1. Razlog za mrk je dejstvo, da korporacija United Group, ki je lastnica N1, in A1 Hrvaška nista dosegla dogovora o nadaljnjem sodelovanju. Kot rečeno, gre po interpretaciji nekaterih za načrtno blokiranje do vlade kritičnega glasila v predvolilnem času na Hrvaškem, bolj verjeten scenarij pa je, da United Group finančno obračunava z A1, tako da želi iztržiti čim več za svoj najbolj zaželen artikel, ali pa obratno, morda želi A1 čim bolj ovirati svojega konkurenta na trgu operaterjev.
N1 je večnacionalna informativna medijska hiša, ki je trenutno prisotna na kabelski televiziji v Srbiji, Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem. V svojem 24-urnem informativnem programu od leta 2014 pokriva dogajanje na celotnem območju nekdanje Jugoslavije, kjer je tudi dosegljiva potrošnikom. Gre pa le za enega od mnogoštevilnih projektov krovne United Group. Pod okriljem te korporacije lahko najdemo medije, spletne prodajalne in telekomunikacijske operaterje. Gremo po vrsti. United Media druži vse televizijske programe v lasti skupine. Poleg N1 sem spada še Sportklub, ki je že leta na voljo tudi v Sloveniji, prav tako pa NovaTV in določeni manjši programi. Spletna prodaja, ki poteka na platformi Shoppster, je novejši podvig, izvirni biznis celotnega poslovnega imperija Dragana Šolaka pa so telekomunikacije, kamor spadajo firme SBB v Srbiji, Telemach v Sloveniji, Črni gori, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem plus kabelska ponudnika v Bolgariji in v Grčiji.
Srbski poslovnež Dragan Šolak je ustanovitelj in šef United Group. Šolak je posel začel v domovini turbulentnega leta 2000, ko je v Kragujevcu ustanovil kabelskega ponudnika, ki se je, podprt s tujim kapitalom, v kratkem preimenoval v Serbia Broadband, krajše SBB. Zahvaljujoč bogatim vlagateljem, zainteresiranim za postmiloševićevsko Srbijo, je SBB beležil hitro rast in presegel meje Srbije, kjer je od samega začetka bil v navzkrižju z državnim Telekomom Srbije. Leta 2012 je Šolak vse svoje dragulje združil v United Group, tri četrtine katere je leto pozneje prodal ameriškemu investicijskemu skladu KKR. Marca 2019 so Američani svoj delež prodali britanskim investitorjem BC Partners. Cena za to naj bi po poročanju medijev znašala okoli 2,6 milijarde evrov. Ves ta čas je Šolak ostal na čelu družbe. Še preden se je predlani zamenjalo lastništvo, pa je United Group poskušala na velika vrata vstopiti na slovenski televizijski trg, in sicer z nakupom Proplusa, pod katerim delujeta Pop TV in Kanal A. A ta načrt je na koncu vendarle spodletel, kot pove Sandra Bašić Hrvatin, profesorica na Univerzi na Primorskem in nekdanja predstojnico katedre za novinarstvo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.
Glede vprašanja pravic lastnikov, da hkrati obvladujejo tako operaterje kot programe, se zapleta tudi na Hrvaškem. Nov zakon, ki je v obravnavi, naj bi liberaliziral ta aspekt, dotlej pa Unitedu ne preostane drugega, kot da se zanaša na obstoječi duopol A1 in HT, ki je v lasti Deutsche Telekoma. Pojasnjuje nekdanji predsednik Hrvaškega novinarskega društva Saša Leković.
Kakšno vlogo zaseda N1 v hrvaški medijski krajini? Helena Popović z Oddelka za sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu poudarja, da HRT, hrvaška javna radiotelevizija, samo v teoriji predstavlja javni medij, ki bi poročal objektivno in neodvisno. V tem kontekstu je N1 zasedel mesto osrednjega informativnega medija.
Uredniška politika N1 se lahko najbolje opiše kot liberalna. V družbenem in ekonomskem smislu.
V tem kontekstu velja poudariti, da se N1 trži kot uradni regionalni partner ameriškega CNN-a. Ni pa zares jasno, kakšno medsebojno korist prinaša to sodelovanje. Zaradi tega partnerstva pa jim srbski predsednik Vučić vsakič, ko omenja N1, pripne pred ime televizije pridevnik “ameriška”.
Bašić Hrvatin N1 oziroma United Group postavi še v geopolitični kontekst držav nekdanje Jugoslavije, ki so postale pravo gojišče za številne tuje medijske projekte; od katarske Al-Jazeere, ruskega Sputnika, nemškega Deutsche Welleja, britanskega BBC-ja in tako dalje.
Bašić Hrvatin se sprašuje, kaj bo še en nov televizijski program sploh prinesel v našo medijsko krajino in na trg, ki je že tako ali tako zasičen. Mesto odgovorne urednice N1 Slovenija bo zasedla Katja Šeruga, njena namestnica bo Suzana Lovec. Med novinarji za zdaj najdemo še imena, kot so Staš Zgonik, Miha Orešnik in nekatera druga.
Novinar Saša Leković opozarja, da v hrvaških medijih stanje še zdaleč ni rožnato. Ne samo N1, pod takšnimi in drugačnimi pritiski so tako rekoč vsi mediji, zakonodaja pa se spreminja šele, ko se pojavijo težave. V verbalnih obračunavanjih hrvaški politični vrh sicer ne dosega ravni grotesknosti kolegov iz Srbije, ravno nadležni novinarji N1 pa so tisti, ki gredo s svojimi vprašanji najbolj na živce premierju.
Ravno Srbija pod vladavino Vučića predstavlja distopično verzijo uničevanja medijskih svoboščin. Fokus današnje oddaje, televizija N1, je tako redno tarča diskreditacij, še bolj absurdno pa je stanje javnega financiranja medijev, pri čemer odločevalci v Beogradu v zadnjih letih največ sredstev iz javnih razpisov preusmerjajo tabloidom in komercialnim televizijam, ki v zameno poročajo izjemno naklonjeno aktualni vladi. Vsi oporečniki so deležni linča, eden izmed portalov, ki se je znašel na napačni strani palice, pa je raziskovalni sajt Krik, katerega razkritja o nečednih poslih vladajočih redno burijo duhove v javnosti. Njihova zadnja razkritja o povezavah državnih oblasti s podzemljem so še enkrat več rezultirala v pogromu režimskih medijev proti Kriku. Čeprav so raziskovalni novinarji tega že vajeni, pa Milica Vojinović vseeno opozarja, da maloštevilni neodvisni mediji v Srbiji doživljajo vse večje pritiske.
Kakšna je torej prihodnost neodvisnih medijev na območju bivše Jugoslavije? Po Lekovićevem mnenju ni najbolj svetla, saj je omejevanje neodvisnih medijev zelo močno, še posebej v Srbiji. Poudari pa, da je treba na zapleteno medijsko situacijo pogledati z več zornih kotov.
Tudi zato podpri RŠ.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
(👍 ͡❛ ͜ʖ ͡❛)👍
Komentiraj