Bosanske oblastne igre

Federacija Bosne in Hercegovine je konec aprila po osmih letih dobila novo vlado. Po več desetletjih v vladi ni Stranke demokratske demókratske akcije, največje bošnjaške stranke, ki jo vodi Bakir Izetbegović, sin prvega predsednika Bosne in Hercegovine. Novi vladi predseduje Nermin Nikšić iz socialdemokratske stranke, poleg socialdemokratov pa jo sestavljajo še Hrvaška demokratska skupnost Bosne in Hercegovine, krajše HDZ BiH, in Hrvaška demokratska skupnost 1990, ki se je od podružnice najdominantnejše stranke na Hrvaškem odcepila leta 2006. V vladi sta še Naša stranka, ki jo vodi nekdanji premier sarajevskega kantona in trenutni državni minister za komunikacije Edin Forto, ter Narod in pravda pod vodstvom Elmedina Konakovića, zunanjega ministra Bosne in Hercegovine. 

Z imenovanjem nove vlade se je s funkcije premierja federacije po osmih letih moral posloviti Fadil Novalić, član Stranke Demokratske akcije, znane kot SDA. V začetku aprila je Novalić sicer bil prvostopenjsko obsojen za zlorabo položaja, ker je leta 2020, sredi epidemije covida, podjetju za predelavo hrane Srebrna malina omogočil posredniški nakup neuporabnih respiratorjev s Kitajske. Novalić je v federaciji vladal osem let, ker se po volitvah leta 2018 v SDA in HDZ BiH niso mogli ali želeli dogovoriti o spremembah ustave in volilnega zakona federacije ter o tretji koalicijski stranki. Spremembe ustave so bile potrebne zato, ker v primeru blokade imenovanja vlade ni bila mogoča razpustitev parlamenta niti predčasne volitve. Edini razlog, zaradi katerega bi predsednik federacije lahko razpustil parlament, je, da ta ne bi uspel sprejeti proračuna. Poleg tega je Zveza za boljšo prihodnost, ki je po volitvah 2014 z bošnjaško in hrvaško stranko oblikovala koalicijo, med tem razpadla. Ista vlada, v kateri so bili trije ministri Zveze za boljšo prihodnost kljub temu, da stranka v parlamentu ni imela nobenega poslanca, je tako oblast ohranila vse do konca letošnjega aprila. 

Sejo parlamenta, na kateri so 28. aprila potrdili novo vlado, so poslanci nove opozicije večkrat prekinili z zahtevami po odmorih, sejo je v celoti zapustila Demokratska fronta in se pridružila protestom, ki so potekali pred parlamentom. Najmočnejša stranka v parlamentu je sicer še zmeraj SDA, ki je na oktobrskih volitvah prejela skoraj četrtino glasov. A socialdemokrati so uspeli Hrvaško demokratsko skupnost, ki je sodelovala v prejšnji vladi, prepričati, da je prestopila na njihovo stran. Skupaj imajo v spodnjem domu parlamenta bošnjaško-hrvaške entitete po volitvah štiri sedeže več kot SDA. Sestavo nove vlade federacije komentira Darko Brkan, predsednik civilnodružbene organizacije Zašto ne.

Brkan

Po oktobrskih volitvah so novo vlado v Republiki srbski, večinsko srbski entiteti Bosne in Hercegovine, oblikovali decembra. V Republiki Srbski je bilo oblikovanje vlade zgolj formalnost, saj je oblast ohranila stranka Milorada Dodika, Zveza neodvisnih socialdemokratov. Državno vlado oziroma tako imenovani ministrski svet so oblikovali januarja. Iz nje je kljub temu, da je osvojila največ sedežev v državnem parlamentu, Stranka demokratske akcije izpadla. Predsednica sveta ministrov je postala Borjana Krišto iz HDZ BiH. Oblikovanje nove vlade federacije, torej bošnjaško-hrvaške entitete, pa je omogočil šele visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Christian Schmidt. SDA je namreč blokirala sestavo nove vlade, iz katere je sama izpadla. Po ustavi federacije vlado imenuje predsednica federacije, a se morata z njenim predlogom strinjati tudi oba podpredsednika. Po tem mora vlado potrditi še predstavniški dom parlamenta. Novoizvoljeni predstavniki v federaciji so za predsednico federacije konec februarja izbrali Lidijo Bradara iz HDZ BiH, za podpredsednika pa socialdemokrata Igorja Stojanovića in Refika Lenda iz SDA. Kakor določa ustava federacije, morata biti podpredsednika namreč iz različnih konstitutivnih narodov, prav tako pa ne smeta biti pripadnika istega konstitutivnega naroda kakor predsednica. Ker je nova predsednica za imenovanje nove vlade zatem potrebovala tudi soglasje Refika Lenda, a ga ta iz jasnega političnega interesa obstanka SDA na oblasti ni dal, je kazalo, da se bo ponovila enaka situacija kot po volitvah leta 2018.

Brkan

Za razliko od situacije po volitvah leta 2018 je tokrat HDZ BiH že prestopila na drugo stran, skupaj s socialdemokrati pa je o nujnosti njegovega posredovanja uspela prepričati Christiana Schmidta, ki je na položaju vrhovnega tolmača bosanske ustave leta 2021 zamenjal neodločnega Valentina Inzka. Tako je Schmidt 27. aprila, sklicujoč se na svoja bonska pooblastila, potrdil vlado Nermina Nikšića, ki jo je želela predlagati predsednica federacije. Parlamentu je naložil, naj o potrditvi vlade glasuje v roku enega dne. Poleg tega je Schmidt sprejel amandma k ustavi federacije, ki bo začel veljati prvega maja prihodnje leto. Vsaj v primeru, da se večina v parlamentu ne bo dogovorila o drugačni spremembi ustave, ki bi omogočila imenovanja vlad federacije. Po amandmaju bo lahko predsednica federacije v primeru, da za imenovanje vlade ne bo dobila soglasja obeh podpredsednikov, to storila s soglasjem le enega. A v tem primeru bo vlado poleg spodnjega doma parlamenta moral potrditi tudi zgornji dom ali dom narodov federacije. 

Sestavo doma narodov je prav na oktobrsko volilno nedeljo spremenil Christian Schmidt. Število delegatov, ki jih med drugim imenujejo oblasti desetih kantonov federacije, je z 58 povečal na 80, kar pomeni, da v njem namesto po 17 deluje po 23 Bošnjakov, Srbov in Hrvatov. Namesto sedmih je v domu enajst predstavnikov manjšin oziroma »ostalih«, kakor pravi ustava. Poleg tega je Schmidt sprejel spremembe volilnega zakona federacije, ki gredo po mnenju bošnjaških strank na roko HDZ BiH.

Brkan

Poleg napovedi spremembe ustave je Schmidt posegel tudi v kazenski zakonik Bosne in Hercegovine. Visoki predstavnik je za kaznivo dejanje opredelil politično podkupovanje, za katero je zagrožena kazen do deset let zapora in denarna kazen. Namen uvedbe je preprečiti sistemsko korupcijo na volitvah, Schmidt pa s tem po lastnih besedah želi državi povrniti integriteto in vzpostaviti zaupanje med politiko in državljani. A vse te spremembe, vključno s spremembami volilnega zakona, niso privedle do tega, kar je bil deklarirani cilj Schmidta. Namreč do tega, da ena stranka ne bi več mogla blokirati formiranja oblasti, ki je ne bi vključevala, kakor je to letos storila SDA. Po mnenju Darka Brkana vse te spremembe še zmeraj ne odpravljajo temeljnega problema, formiranja oblasti po etničnem principu.

Brkan

Christian Schmidt z vsemi odločitvami korenito posega v bosansko politiko, kar ni bila praksa njegovih zadnjih predhodnikov. Funkcija visokega predstavnika, ki naj bi varoval daytonsko ureditev Bosne, mu zaradi širokih pooblastil take posege vsej v tehničnem smislu tudi omogoča. Ker pa odločitve visokega predstavnika vedno razburkajo vsaj eno od političnih strani v Bosni, se jih je denimo Valentin Inzko raje vzdržal. Za odločitve lanskega oktobra je Schmidta pohvalilo veleposlaništvo Združenih držav Amerike v Bosni. Prav tako je z njegovimi odločitvami vse glasneje zadovoljen hrvaški politični vrh na čelu s predsednikom države Zoranom Milanovićem in premierjem Andrejem Plenkovićem. Novinarka Al Jazeere Balkans Nađa Diklić in Darko Brkan o tem, kako delovanje Schmidta vidijo prebivalci federacije. 

Brkan

Diklić

Sogovornica opozarja, da zahodni mediji Bosno in Hercegovino ter njeno ustavo pogosto prikazujejo v stereotipni luči: kot državo, ki je nujno potrebna zahodne pomoči in odvisna od nje. Daytonski sporazum je bil sklenjen pod nadzorom Združenih narodov, ki so že večkrat neuspešno »pomagale« na območju današnje Bosne in Hercegovine. Kot je dejala Nađa Diklić: gre za paradoks, za stalno vrtenje v krogu.

Vir fotografije: Urad visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH