Dom ali dvorezen meč
V današnjem Balkan ekspresu pod drobnogled jemljemo položaj Romov v Srbiji. Gre namreč za drugo najštevilčnejšo manjšino v državi, takoj za Madžari v Vojvodini. Ne le zaradi manjšinskosti, temveč predvsem zaradi svoje etnične pripadnosti so Romi marginalizirani in predstavljajo najbolj ogroženo družbeno skupino, saj jih zaznamujejo nizka izobrazba, visoka nezaposlenost in diskriminacija.
Romi so status narodne manjšine pravno dobili leta 2002, ko je bil sprejet zakon o zaščiti pravic narodnih manjšin. Več o zakonu in pravnem prepoznanju Romov kot etnične skupine nam pove doktor Dragan Todorović, profesor sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Nišu.
Izjava
Preden nadaljujemo v sedanjosti, se ozrimo nazaj. Romi so etnična skupina, ki se je konec desetega stoletja začela preseljevati iz Indije na Bližnji vzhod ter v vzhodno, južno in zahodno Evropo. Na Balkanu je bila prisotnost Romov prvič zabeležena v enajstem stoletju, na območju Srbije pa v štirinajstem. Štefan Dečanski je v začetku 14. stoletja na svojem dvoru sprejel umetniško akrobatsko skupino Romov, njegov naslednik Štefan Veliki pa je sredi 14. stoletja prizrenškemu samostanu podaril romske sužnje.
Začetek uveljavljanja romske skupnosti kot etnične manjšine v Srbiji sega v začetek dvajsetega stoletja. Leta 1926 je bilo v Srbiji ustanovljeno prvo romsko društvo Srbsko-romska zadruga, ki je delovalo kot humanitarna organizacija za pomoč bolnim. Leta 1935 je začel izhajati Romano lil oziroma Romski list, prvi srbski časopis v romskem jeziku, ki izhaja še danes. Za eno prvih srbsko-romskih organizacij velja tudi romski pevski zbor Sloga, ki je bil ustanovljen leta 1932.
Le desetletje kasneje je bila med drugo svetovno vojno v holokavstu umorjena približno polovica vseh v Evropi živečih Romov. Kot žrtvam genocida je Romom v Jugoslaviji pripadal poseben status »družbeno progresivnega sloja«, kar pomeni, da jim je bila podeljena določena družbeno koristna naloga, na primer izobraževanje lastne skupnosti o socialnih in političnih strukturah države. Romi so v Jugoslaviji prostovoljno sodelovali v širši jugoslovanski skupnosti, tako z večinsko skupnostjo kot tudi z drugimi manjšinami, a so bili kljub temu deležni asimilacijske politike. Družbeni položaj Romov od sedemdesetih let naprej preleti Todorović.
Število Romov je v Srbiji naraslo leta 1999, ko je kosovska vojska nasilno izselila okoli 50 tisoč Romov. Ti so se morali zateči v osrednjo Srbijo, kjer so se naselili na obrobja mest.
Gre za le enega v vrsti incidentov deložiranja romskih naselij. Romi po večini živijo v neurbaniziranih naseljih na obrobju mest. Leta 2009 je bil sprejet Zakon o socialnih stanovanjih, ki omogoča izseljevanje Romov iz neformalnih naselij. Sogovorka Nada Raduški, raziskovalka z Inštituta za politične študije v Beogradu, nam opiše okoliščine in posledice sprejetja zakona.
Gre torej za diskriminatoren zakon, ki omogoča nadaljnjo getoizacijo Romov, ob njegovem izvajanju pa so na plano prišli tudi predsodki in nerazumevanje neromskega prebivalstva. Zaradi neuspešnosti je zakon še dodatno poglobil slab družbeni položaj Romov. Ta pa je odvisen od več dejavnikov. Eden izmed njih je ozemeljska razkropljenost in posledično nizka regionalna koncentracija po celi Srbiji. Sledi slaba oziroma praktično neobstoječa zastopanost Romov v organih oblasti in drugih institucijah, Romi torej nimajo družbene in politične moči. Imajo nizko izobrazbeno strukturo, opravljajo večinoma nizko plačana in vrednotena dela. Todorović razloži, da je slaba zastopanost Romov v državni politiki eden izmed dejavnikov, ki omogočajo ohranjanje predsodkov in stereotipov o Romih. Teh je mnogo in so globoko zakoreninjeni. Na čem temeljijo predsodki in kateri so, razloži sogovorec.
Romi v Srbiji po uradnih podatkih predstavljajo dva odstotka prebivalstva, to je nekaj manj kot 150 tisoč prebivalcev. Dejansko število Romov v Srbiji ni znano, med drugim tudi zato, ker nekateri Romi ne priznavajo svoje pripadnosti romski etnični manjšini ob popisu prebivalstva. Razlog za to je fenomen, imenovan etnična mimikrija, ki ga podrobneje pojasni Todorović; ob tem izpostavi tudi morebitne druge razloge za takšno odločitev Romov.
Izjava
Romi so slabo zastopani v državni in lokalni politiki. Čeprav so na zadnjih parlamentarnih volitvah kandidirale tri romske stranke, se v parlament niso uspele uvrstiti. Med njimi je največ glasov prejela Romska partija, in sicer malo čez šest tisoč, kar je nekaj manj od petine odstotka. V državi je sicer registriranih sedem romskih strank, a ostale štiri niso aktivne. Pred lanskimi parlamentarnimi volitvami je stranka Demokratična zveza Romov dala pobudo za ustanovitev enotne romske stranke, ker pa so bili njeni člani deležni napadov posameznih pripadnikov romske skupnosti, so idejo opustili. Več o javnem življenju Romov v Srbiji pove Todorović.
Rome zaznamuje tudi nizek odstotek zaposlenosti. Nad petnajstim letom je zaposlena le slaba polovica Romov. V zadnjem desetletju se je ta odstotek sicer zvišal; leta 2012 je bilo zaposlenih le dobrih 35 odstotkov Romov. V zadnjem desetletju ja za približno 15 odstotkov padel tudi delež nezaposlenosti, ki je tako leta 2021 znašal 11 odstotkov. Več o zaposljivosti Romov v povezavi s starostno in izobrazbeno strukturo pove Raduški.
Visokošolsko izobrazbo ima v Srbiji en odstotek Romov, šestina pa jih ne uspe končati niti osnovne šole. Čeprav je osnovnošolsko izobraževanje obvezno, vpisa romskih otrok nihče ne nadzoruje. V veliko primerih romski otroci nimajo materialnih sredstev, na primer za nakup potrebščin, potrebnih za šolanje, težava pa je tudi nizka raven znanja srbščine.
V šolah se dogaja tudi segregacija romskih otrok. Tako na primer v vzhodnoevropskih državah znotraj šol obstajajo posebni razredi za romske otroke. Teh v Srbiji sicer ni, kot drugod po Evropi pa romski starši svoje otroke vpisujejo v šole za otroke s posebnimi potrebami, neromski starši pa svoje otroke izpisujejo iz šol, ki jih obiskujejo romski otroci. Več pove Todorović.
Država je uvedla tudi program zaposlitve pedagoških asistentov v šolah. Ti naj bi pomagali romskim otrokom zmanjšati raven diskriminacije, ki jo doživljajo, in izobraževati starše o pomenu izobrazbe.
Romščina je od leta 2015 predmet v osnovnih in srednjih šolah po celi Srbiji, a kot pojasni Todorović, je učenje tega jezika povečini neuspešno.
V Srbiji je v uporabi standardizirana oblika vlaškega romskega jezika, ki je svojo prvo slovnico v tej državi dobil leta 2005. Poleg tega se v Srbiji uporablja polromski jezik, to je mešanica srbščine in romščine, ki pa ni uradno prepoznana. Na območju Vojvodine je romščina uradno priznani manjšinski jezik. V drugih delih Srbije ni tako, saj mora biti za priznanje uradnega jezika romščina materni jezik vsaj 15 odstotkov prebivalcev na nekem območju. Tretjina Romov v Srbiji romskega jezika ne smatra za svoj materni jezik, temveč kot takega dojemajo srbščino. Kot razloži sogovorka Raduški, je alterofonija, to je neskladnost maternega jezika z narodno pripadnostjo, značilna za Rome. Najverjetneje gre za vrsto jezikovne mimikrije, ki z izgubljanjem govorcev in jezika kot enega izmed temeljev narodne pripadnosti vodi v asimilacijo in izgubljanje romske kulture.
Po veroizpovedi so Romi večinoma kristjani – teh je 61 odstotkov. Sledijo muslimani, ki jih je skoraj 25 odstotkov, okoli 14 odstotkov pa jih je neopredeljenih. V nekaterih delih Srbije, na primer na jugovzhodu države, v mestih prevladuje romsko prebivalstvo muslimanske veroizpovedi. Kljub temu da gre v tem primeru za manjšinsko populacijo, pa po mnenju sogovorca Todorevića verska pripadnost ni eden izmed razlogov za diskriminacijo ali marginalizacijo Romov. Kljub temu pa tudi med strokovnjaki velja prepričanje, da Romi tekom življenja velikokrat zamenjajo veroizpoved. To ni podprto z dejstvi, a se pogosto uporablja pri zagovarjanju stereotipov o Romih.
Marginalizacije Romov ali katere druge narodne manjšine na institucionalni in pravni ravni v Srbiji ni; izjema je v prispevku omenjeni zakon, ki omogoča njihovo izseljevanje iz nezakonitih naselij. V praksi pa se vse prepogosto pokaže, da so zakoni sami sebi namen, saj stereotipi, diskriminacija in marginalizacija ostajajo vsak dan na lokalni in osebni ravni, kar kot posledico nosi, da Romi ostajajo najbolj družbeno ogrožena skupina v Srbiji.
Popaja in Pika sta v tokratnem Balkan Ekspresu igrali Pia Zala in vajenka Neva.
Vir slike: Wikipedia, javna domena
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj