EU sredstva: rom(un)ska rešitev ali težava?
Natanko pred dvema tednoma je v Romuniji odjeknila afera v zvezi s protipravnim prisvajanjem evropskih sredstev, namenjenih integraciji romske skupnosti. Pranja denarja in prevare sta bila obtožena tudi romska parlamentarna poslanca Mădălin Voicu in Nicolae Păun. Gre verjetno za prvi takšen primer razkrinkanja visokih romskih predstavnikov pri koruptivnem delovanju v Romuniji. Obtožena naj bi namesto usposabljanja več tisoč pripadnikov romske skupnosti evropska sredstva kanalizirala v strankarske in lastne žepe. Usposabljanje je sicer predvidevalo pridobitev socialnih podjetniških veščin ter pomoč pri iskanju zaposlitev. Pri enem od dveh projektov so namesto tristošestdesetih ur usposabljanja navedeni na seznamu dobili med 70 in 120 evrov kompenzacije zgolj za prisotnost v registru udeležencev. Pri drugem projektu jih je od 3300 predvidenih udeležencev zgolj 163 vedelo, da se na projektnem seznamu sploh nahajajo.
V tokratnem Balkan Ekspresu se bomo poglobili v romsko situacijo v Romuniji. Zanimale nas bodo nevladne dinamike, ki botrujejo skoraj komičnim razsežnostim projektnih prevar, hkrati se bomo vprašali, čemu so sploh potrebna tovrstna evropska sredstva ter kako določajo razpletanje ali zapletanje romskega vprašanja v Romuniji.
Za začetek prisluhnimo Georgu Jiglau, raziskovalcu in predavatelju na Univerzi Babeș-Bolyai v romunskem mestu Cluj, ki pojasni ozadje in vzroke nedavnega škandala:
Da se velike količine evropskih sredstev zlivajo vse prej kot v integracijo romske skupnosti, je v Romuniji javna tajna. Kar preseneča, je preganjanje romskih predstavnikov, osumljenih prevare, za katerega se je tokrat odločilo tožilstvo. Kaj se je spremenilo, da so romunski organi kar naenkrat začeli opravljati svojo nalogo na sicer zelo občutljivem področju? Florin Poenaru, romunski aktivist in raziskovalec romske problematike, ugiba, da so se romski funkcionarji na tožilskem tnalu znašli kot kolateralna škoda:
Ne glede na dejanske razloge za medijski izbruh afere je aktualno vprašanje splošnega položaja romske skupnosti v Romuniji. Kakšni so torej vzroki obstoja romskega vprašanja ter kakšne so njegove romunske specifike, pojasni Jiglau:
Da je romunska romska problematika v svojem temelju podobna tisti v Sloveniji, pojasnjuje Rok Hajnšek, politolog in zunanji sodelavec slovenskega veleposlaništva v Bukarešti:
Količina sredstev, katerih izginjanje v zemljo je zadnje tedne predmet medijskih polemik v Romuniji, se je v tranzicijskem obdobju povečevala. Kljub temu se položaj Romov ni bistveno izboljševal. Žalostna stvarnost Romunije je, da velik del njenega večinskega prebivalstva sploh ne verjame v možnost integracije Romov v tamkajšnjo družbo. O integracijskih težavah romunske družbe ter njene oblasti spregovori Jiglau:
Medtem ko Jiglau same logike nevladnega sektorja ne problematizira, je Poenaru veliko bolj kritičen. Po njegovi oceni stanja Romunije na področju integracije Romov nevladne organizacije nosijo del odgovornosti za neuspehe. Splošni položaj pojasni Poenaru:
Preden nadaljujemo, si privoščimo zgodovinski ekskurz, ki naj služi kot vpogled v odločilne družbene dinamike, ki so odgovorne za današnji položaj Romov v državi. Romunija je v soboto obeleževala stošestdeseto obletnico odprave suženjstva. Do polovice 19. stoletja so bili sužnji romunske družbe prav Romi. Kako se je odvijala zgodovina od takrat naprej, pojasni Poenaru:
Nadaljujmo z problematizacijo nevladnega sektorja ter prisluhnimo tezi o NGO delovanju kot problemu, in ne rešitvi, ki jo predstavi Poenaru:
Prestavimo se iz nevladnega v vladni oziroma parlamentarni sektor. Kako se v oziru do Romov obnaša romunska strankarska scena, pojasni Jiglau:
Z oceno, da je ignoriranje romskih tematik splošno uveljavljena metoda romunske strankarske politike, se strinja tudi Florin Poenaru, ki dodaja, da se z romsko skupnostjo politika ukvarja predvsem v predvolilnem času. Da predstavljajo romski volilni glasovi nezanemarljiv delež celotnega volilnega telesa, potrdi tudi Hajnšek:
Medtem ko je nevladni sektor ujet v projektno logiko evropskih razpisov, je logika parlamentarne politike preprosta ignoranca pereče romske problematike. Kakšni horizonti romske integracije se izrisujejo onkraj omenjenih poraznih logik, zariše Poenaru:
Če priznamo pravkar slišanim projekcijam vsaj nekaj veljavnosti, lahko zaključimo, da identitetna politika nevladnega sektorja predstavlja prej oviro kot rešitev na poti integracije romske skupnosti v večinsko romunsko družbo. V luči te ugotovitve postane izhodiščno vprašanje o prevarah, pranju denarja ter zlorabi evropskih sredstev precej manj pomembno. Zadeva namreč predvsem tisti majhen kos romskega srednjega razreda, ki ima edini kakršnokoli korist od tovrstnih projektnih sredstev EU. Na drugi strani ostaja večina romskega prebivalstva zadnjih 160 let brez dejanskega političnega zastopstva, po tem ko so jih nehali zastopati njihovi lastniki.
Balkan Ekspres je pripravil Mladen Zobec.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj