Jo Negociata*
*Ne pogajanjem!
V nedeljo, 6. oktobra, so na Kosovu potekale četrte predčasne parlamentarne volitve od razglasitve neodvisnosti februarja leta 2008. Skoraj dva milijona volilnih upravičencev je v 38 volilnih okrajih izbiralo 1060 kandidatov iz 20 različnih strank in list, ki bodo zasedli mesta v 120-sedežnem parlamentu. Kosovska ustava sicer določa, da 20 parlamentarnih mest pripada kandidatom in kandidatkam strank manjšinskih narodov, od tega srbski narodni skupnosti deset, romski štiri, bošnjaški tri, turški dve in hrvaški eno parlamentarno mesto. Predčasne volitve so potekale po julijskem odstopu premierja Ramusha Haradinaja, potem ko je bil ta poklican na zagovor v Haag na posebno sodišče, ki preiskuje zločine albanskih sil med vojno na Kosovu in po njej.
Rezultati volitev so presenetili. Vse kaže na to, da bo prvič, odkar je Kosovo samostojna država, desnosredinska Demokratska stranka Kosova, krajše PDK, nastopila kot opozicija. Osvojila je namreč zgolj 22 odstotkov glasov in se s 23 poslanskimi mandati zavihtela na tretje mesto. Na drugem mestu je pristala Demokratska liga Kosova, krajše LDK, ki je osvojila 25 odstotkov glasov oziroma 30 mandatov. Z zmago pa je presenetila nacionalistična stranka Samoopredelitev, ki je od svoje ustanovitve leta 2010 dalje vedno nastopala v opoziciji. Osvojila je dobrih 25 odstotkov glasov in z 31 poslanskimi mandati dobila možnost za sestavo vlade.
Kosovski mediji rezultate letošnjih predčasnih parlamentarnih volitev označujejo kot “veter sprememb”, vzpon stranke Samoopredelitev pa kot “obljubo novih časov”, ki bodo pometli s korupcijskimi škandali in obtožbami trenutne politične elite o “prisvojitvi države”. V današnjem Balkan Ekspresu bomo skušali predstaviti razloge za vzpon stranke Samoopredelitev ter podrobneje opisati kosovsko politično kombinatoriko, ki je pripeljala do situacije, v kateri bo država v naslednjem mandatu svoje notranje in zunanjepolitične odločitve najverjetneje oblikovala na precej drugačen način.
Za začetek se posvetimo razlogom za tokratni neuspeh Demokratske stranke Kosova, ki je bila od osamosvojitve države del vseh štirih vladnih koalicij. Prvotno socialdemokratska stranka, katere član je tudi trenutni predsednik države Hashim Thaci, je nastala kot demilitarizirano krilo Osvobodilne vojske Kosova, načeljuje pa ji Kadri Veseli, nekdanji poveljnik Kosovske obveščevalne službe, krajše SHIK.
Na zadnjih predčasnih parlamentarnih volitvah leta 2017 je nastopila v zvezi, imenovani PAN, s še dvema drugima strankama; z Zavezništvom za prihodnost Kosova nekdanjega premiera in prav tako poveljnika Osvobodilne vojske Kosova Ramusha Haradinaja in Socialdemokratsko pobudo za Kosovo, krajše NISMA, podpredsednika vlade Fatmirja Limaja, je hotela oblikovati vladno koalicijo z zvezo treh strank, imenovano LAA, sestavljeno iz drugouvrščene Demokratske lige Kosova, manjše liberalne stranke Alternativa in Zavezništvom za novo Kosovo. Med koalicijskimi pogajanji je slednja izstopila iz zveze in se pridružila koaliciji PANA. Ta je nato skupaj z dvajsetimi mandati strank manjšinskih narodov oblikovala vlado, Behgjetu Pacolliju, predsedniku Zavezništva za novo Kosovo, pa je velikodušno ponudila mesto zunanjega ministra. Komentira Jack Butcher, namestnik odgovorne urednice spletnega portala Kosovo 2.0.
Demokratska liga Kosova, krajše LDK, je po izstopu Zavezništva za novo Kosovo izgubila dva poslanska mandata in bila prisiljena skupaj z drugouvrščeno stranko Vetëvendosje oziroma Samoopredelitev ostati v opoziciji. Procesu oblikovanja vladne koalicije PANA je poleg tega sledil tudi prestop dveh poslancev, Dardana Gashija in Ukëja Rugova sina prvega kosovskega predsednika Ibrahima Rugova, v vrste Demokratske stranke Kosova. Njun prestop je naposled omogočil uspešno oblikovanje vladne koalicije PANA.
Demokratska liga Kosova se je v naslednjem mandatu odločila korenito spremeniti program. Svojo pozornost je najprej usmerila v jesenske lokalne volitve, na katerih je osvojila osem od skupno devetnajstih županskih mandatov. Nato je v pripravah na letošnje predčasne parlamentarne volitve na mesto premierske kandidatke imenovala Vjoso Osmani, 38-letno profesorico mednarodnega prava. S tem naj bi želela obračunati z obtožbami o tradicionalizmu znotraj stranke.
Demokratska liga Kosova je namreč ena najstarejših kosovskih političnih strank. Ustanovljena je bila leta 1989, kar 17 let, do svoje smrti, pa ji je načeloval Ibrahim Rugova, prvi predsednik takrat še delno priznanega Kosova. Vjosa Osmani uživa naklonjenost volilnega telesa zaradi odločitev, ki so pogosto v nasprotju s stališči njene stranke.
Osmani je tako nasprotovala vstopu Demokratske lige Kosova v koalicijo z Demokratsko stranko Kosova leta 2014, prav tako tudi imenovanju Hashima Thacija za predsednika države leta 2016. Med drugim naj bi z njenim imenovanjem Demokratska liga Kosova želela mlade volivce in volivke spodbuditi k aktivnejšemu delovanju v politiki, kar se je pokazalo tudi pri rezultatu tokratnih volitev.
Genealogija zmagovalke letošnjih volitev je precej zanimiva. Ustanovljena je bila leta 2005 kot protestno gibanje z imenom Levizja VETËVENDOSJE!, krajše Samoopredelitveno gibanje, in je bila sestavljena iz aktivistov Kosovske akcijske mreže, ki je nasprotovala represivnim politikam predsednika Zvezne republike Jugoslavije Slobodana Miloševića ter zahtevala družbene spremembe in aktivno državljanstvo. Njihovo začetno delovanje so predstavljali grafitarske akcije po zidovih vojašnic Misije združenih narodov na Kosovu in nasprotovanje procesu decentralizacije Kosova, ki naj bi ga sprožilo ustanavljanje predvsem srbskih občin na kosovskem ozemlju. Zahtevali so predvsem nevmešavanje Združenih narodov in Evropske unije v notranjepolitične zadeve ter pravico do samoodločbe kosovskega naroda.
V obdobju po osamosvojitvi Kosova so nastopili kot politična stranka in že na prvih volitvah osvojili 14 poslanskih mest. Njihovi poslanci so v narodni skupščini z izpuščanjem solzivca pogosto prekinjali debate in glasovanja o pomembnih odločitvah. Tovrstnih praks so se najpogosteje posluževali v drugem mandatu, ko so osvojili še dva dodatna mandata. Njihove antiparlamentarne akcije so dosegle vrhunec poleti 2015, ko je hotela takratna koalicija Demokratske stranke Kosova in Demokratske lige Kosova sprejeti dva mednarodna dogovora o prihodnjem statusu Kosova. Prvi se je dotikal vzpostavitve Zveze srbskih občin, ki naj bi ozemlje Kosova etnično razcepila na albansko-kosovsko in srbsko prebivalstvo, drugi pa demarkacija meje s Črno goro, s katerim naj bi Kosovo izgubilo 8000 hektarjev svojega ozemlja.
Na vrhuncu njihovih akcij so mednarodni igralci na Kosovu, predvsem ZDA, zavračali srečanja z vodilnimi v stranki, pogosto so jih označevali kot nasprotnike “demokratičnih načel”. Ob nasprotovanju dogovorom, podprtim s strani mednarodnih institucij, in upiranju dialogu s Srbijo o statusu Kosova je Samoopredelitev vztrajala, da je veliko bolj kot “ugajanje” EU in ZDA pomembno vzpostavljanje dialoga s srbskim prebivalstvom na Kosovu. Ustvarjanje njihove volilne baze je tako temeljilo na terenskem delu v lokalnem okolju.
Uspeh tovrstnega dela se je pokazal na lokalnih volitvah leta 2013, ko je kandidat stranke Shpend Ahmeti zmagal v Prištini in končal 13-letno vladavino kandidatov Demokratske lige Kosova. Svoj program je utemeljil na pomembnih reformah: ustavitvi ilegalnih gradenj, zagotovitvi stalne preskrbe s tekočo vodo, izboljšanju javnega zdravstvenega sistema in zagotovitvi brezplačne malice za šoloobvezne otroke.
Po predčasnih volitvah leta 2017, ko je stranka kot edina nepovezana politična opcija osvojila kar 32 poslanskih mandatov, so se v stranki začela pojavljati prva nesoglasja. Vrstile so se obtožbe o samopašnem vodenju predsednika stranke Albina Kurtija, ki so jih spremljale notranje razprtije in obračunavanja. To je v začetku lanskega leta pripeljalo do razdora. Iz stranke so izstopili vidni člani in aktivisti, med njimi tudi župan Prištine Shpend Ahmeti, ki je z odpadniki oblikoval Socialdemokratsko stranko.
Ta je na letošnjih predčasnih parlamentarnih volitvah nastopila skupaj z Zavezništvom za prihodnost Kosova nekdanjega premiera Ramusha Haradinaja. Odločitev za skupni nastop na volitvah je izhajala iz ugotovitve, da obe stranki kot samostojni kandidatki ne bi uspeli preseči petodstotnega praga za vstop v parlament. Prva zaradi nenadnega odstopa premiera Haradinaja po pozivu k zglasitvi na tribunalu za vojne zločine na Kosovu. Socialdemokratska stranka pa se je zavedala, da po odcepitvi od Samoopredelitve uživa podporo volilne baze predvsem v prestolnici. To se je pokazalo tudi na volitvah, ko sta stranki dosegli četrto mesto z desetimi odstotki glasov.
Stranka Samoopredelitev je tako z zmago na letošnjih predčasnih parlamentarnih volitvah pokazala na nov obrat v kosovski politiki. Obrat stran od populističnih predvolilnih obljub, ki so v prejšnjih mandatih tlakovale zmago bolj tradicionalnih strank, predvsem Demokratske stranke Kosova in Demokratske lige Kosova.
Med strankami manjšinskih narodov je pričakovano največ glasov zbrala Srbska lista, ki jo uradno podpira Beograd in odkrito deluje kot podaljšana roka vladajoče Srbske napredne stranke. Ta je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug v pretežno srbski Kosovski Mitrovici osvojila kar 98 odstotkov glasov oziroma vseh deset poslanskih mandatov v Prištini in s tem na parlamentarnih volitvah zabeležila najvišjo podporo v svoji zgodovini. Komentira Branislav Krstić, novinar s severa Kosova.
Ob napovedih zmagovalca volitev Albina Kurtija, da Samoopredelitev “v parlamentu ne bo sodelovala s srbskimi parlamentarci”, se postavlja vprašanje, kakšne odnose bo nova kosovska vlada vzpostavila z uradno Srbijo. Koalicijska pogajanja vsekakor ne bodo preprosta. Albin Kurti je po zmagi Samoopredelitve napovedal, da je kljub precejšnjim programskim razlikam in ostremu nasprotovanju politiki Demokratske lige Kosova v preteklosti pripravljen s slednjo začeti koalicijska pogajanja za vzpostavitev vlade. Pri tem bodo najpomembnejša vprašanja spodbujanje gospodarstva in davčnih olajšav v zasebnem sektorju, zdravstvena in pokojninska reforma, reforma sekundarnega in terciarnega izobraževanja ter vprašanje boja z organiziranim kriminalom.
Najpomembnejše vprašanje po mnenju sogovornika Butcherja bo nova oblika dialoga s Srbijo, o katerem imata najverjetnejši koalicijski partnerici precej različni stališči. Samoopredelitev je med drugim podprla lansko uvedbo 100-odstotnih carin na srbske uvozne artikle. Carine je uvedla Haradinajeva vlada v odziv na neuspešen poskus pridružitve Interpolu, za katerim so bili napori srbske diplomacije. Ta ukrep je sicer bil popularen med številnimi Kosovarji, na drugi strani pa je bila vlada zaradi uvedbe le-teh izpostavljena hudim kritikam predstavnikov EU.
Pri oblikovanju vlade pa bodo pomembno vlogo odigrale tudi mednarodne institucije na čelu z ameriško administracijo in Evropsko unijo. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini in evropski komisar za širitev Johannes Hahn sta v skupni izjavi v torek, 8. oktobra, Kosovo pozvala k, citiramo, “čimprejšnjemu oblikovanju nove vlade v Prištini, da bi lahko ta čim hitreje nadaljevala reforme in uresničevanje sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju ter nadaljevala dialog s Srbijo o normalizaciji odnosov." V izjavi sta izrazila pričakovanje Unije, da bodo vsi kosovski politični akterji ostali zavezani tem procesom. Branislav Krstić meni, da je Samoopredelitev v primeru pritiskov s strani Evropske unije pripravljena volitve ponoviti.
Sogovornik ob tem izpostavlja, da oblikovanje vlade ne bo mogoče brez podpore tako imenovanih držav Kvinte: ZDA, Francije, Nemčije, Italije in Velike Britanije, ki bodo pri podpori Samoopredelitve in njenih koalicijskih partneric zasledovale svoje interese. Ker je eden od njihovih glavnih interesov reševanje ozemeljskega in osamosvojitvenega spora s Srbijo, se zna zgoditi, da se bo proces oblikovanja vlade zavlekel za nekaj mesecev.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj