Kosovski elektronski rudniki
Rudarjenje je del človeške zgodovine že od prazgodovine, čeprav je šlo tedaj zgolj za zbiranje naključnih kamnin in mineralov tik pod površjem. Tradicionalno rudarstvo, kjer se rudarji ob pomoči strojev prebijajo do energentov in bolj ali manj žlahtnih mineralov, pa ima v zadnjih letih tekmeca. Z vzponom in vrtoglavo rastjo digitalnih valut se je po svetu razplamtela novodobna zlata mrzlica. Vsak, ki si lahko privošči visok račun za elektriko in potrebno strojno opremo, je lahko del rudarjenja kriptovalut. Toda določeni predeli sveta so v prednosti zaradi nizke cene električne energije. Mednje sodi tudi Kosovo ali bolj natančno njen severni del, kjer je elektrika za prebivalce zastonj.
Rudarjenje kriptovalut je kljub velikim finančnim vložkom in nihanjem vrednosti kriptovalut za mnoge dobičkonosno, na primer, vrednost bitcoina trenutno znaša nekaj več kot 30.000 evrov. O popularnosti rudarjenja pričajo visoke cene iskanih grafičnih kartic, ki so temeljni del opreme vsakega spletnega rudarja. Kajti pri rudarjenju kriptovalut gre za reševanje kriptografskih sestavljank, torej iskanja naključnih številskih rešitev, in zgolj ko rudar pride do odgovora, se mu lahko primeri, da dobi tako želeni virtualni kovanec. V želji po hitrejšem pridobivanju odgovorov in s tem kovancev, katerih število je navzgor omejeno, so se po svetu vzpostavile prave centrale, v katerih veliko število računalnikov poskuša najti odgovor na isto vprašanje. Vse to vodi v povečano porabo električne energije. Za rudarjenje bitcoina se po podatkih Univerze iz Cambridgea na letni ravni porabi skoraj toliko električne energije kot znaša poraba Združenih arabskih emiratov. Količina porabljene električne energije v enem letu je enaka tisti, ki bi jo porabili, če bi štiri leta greli vodo v vseh kotličkih za čaj po Evropski uniji in Veliki Britaniji.
Veliki dobički, a tudi visoki računi za elektriko, rudarje silijo v iskanje držav in pokrajin, v katerih je elektrika relativno poceni ali celo zastonj. V Evropi se takšna pokrajina poleg mednarodno nepriznane Pridnjestrske republike, kjer ruski energetski gigant Gazprom račune prebivalcev za energetiko pošilja Moldaviji, nahaja še na Kosovu, ki ga Srbija ne priznava kot neodvisne entitete.
Dorentina Kastrati, novinarka Balkan Investigative Reporting Networka, predstavi, kako velik je uvoz elektronskih naprav za kripto rudarjenje na Kosovu.
Prebivalci severnega dela Kosova, ki ga sestavljajo štiri občine – Severna Mitrovica, Leposavić, Zvečan in Zubin Potok, že vse od leta 1999 ne plačujejo položnic za elektriko, ki jih izdajajo kosovske institucije, saj teh ne priznavajo. Toda to še ne pomeni, da nastali položaj izkorišča zgolj ena stran v državi, v kateri stopnja brezposelnosti znaša okoli 30 odstotkov prebivalstva. Po podatkih spletnega portala revije Baffler naj bi bili dve tretjini računalniških postaj za rudarjenje kriptovalut na severu Kosova v lasti kosovskih Albancev.
Povečana poraba električne energije in enak obseg finančnih sredstev sta privedla do odločitve odgovornih, da finančno breme prevzame preostali del države. Tako so prebivalci Kosova, ki ne prihajajo iz severnega dela države, med letoma 1999 in 2017 plačevali tri in pol odstotka več za svojo lastno porabo električne energije, da se je finančna vrzel zapolnila. Konec leta 2017 je kosovsko pritožbeno sodišče razsodilo, da je tri in polodstotni dodatek pri položnicah nezakonit. Od takrat dalje se finančna situacija ne izboljšuje. Do konca leta 2020 je po podatkih Radia Svobodna Evropa tako neplačan račun za porabo električne energije severa države znašal 40 milijonov evrov. Kot doda Kastrati, se je poraba električne energije zaradi rudarjenja še povečala.
V želji po razrešitvi finančne zadrege je kosovska vlada pod vodstvom Albina Kurtija odredila dodaten šestmesečni odlog plačila za prebivalce štirih občin na severu države. V tem času bo denar za izpad dohodka zagotavljalo državno podjetje KOSTT, ki upravlja električno omrežje. Vlada še ni objavila osnutka rešitve, Kastrati pa meni, da je verjetna rešitev le ena. To predstavlja dodelitev upravljanja omrežja podjetju Društvo Elektrosever, ki je registrirano v Severni Mitrovici. Omenjeno podjetje bi tako upravljalo z omrežjem na severu države in razpolagalo s terjatvami do uporabnikov, vendar zaradi zapletov z upravnim odborom kosovskega urada za regulacijo energije postopek stoji, še navaja Kastrati.
Da nacionalna politika na Balkanu ni nikoli pretirano oddaljena, pa naj si gre za šport ali energetiko, kaže zaplet iz leta 2018. Takrat je bilo podjetje KOSTT v sporu okoli upravljanja omrežja na Kosovu s tedanjim upravljalcem omrežja Elektromreža Srbije, krajše EMS. Iz omrežja je KOSTT odtujilo 113 gigavatnih ur električne energije. Porabljene električne energije niso plačali. Posledica tega zapleta je bilo nestabilno stanje v omrežju in zaostajanje električnih budilk po Evropi.
Kosovsko električno omrežje je tako do decembra lani še upravljalo EMS, nato pa je podjetje KOSTT postalo samostojni upravljalec omrežja. Pred tem se je julija lani že pridružilo Združenju evropskih sistemskih operaterjev prenosnih omrežij. Meseca oktobra je KOSTT sklenil dogovor z albanskim nacionalnim operaterjem o ustanovitvi skupnega podjetja za izmenjavo električne energije, Alpex. Omenjen dogovor bi Albanijo in Kosovo še bolj tesno povezal, saj bi imel Alpex dostop do obeh trgov. Toda načrte nekoliko kvarijo neporavnani računi KOSTT, ki se po besedah Kastrati ne more osredotočiti na investicije, temveč na poplačevanje starih dolgov.
Naša sogovornica meni, da se električni status quo na Kosovu počasi le izteka. Seveda to drži ob predpostavki, da sta obe strani odločeni skleniti dogovor in vzpostaviti bolj pravično stanje, toda ostaja še vrsta nejasnosti. Kot na primer, v kateri valuti bi se računi poravnali, saj na severu večina transakcij poteka v dinarjih, medtem ko ostali del Kosova uporablja evro. Do tedaj pa bo na severu Kosova še moč zaslužiti z rudarjenjem kriptovalut, vse dokler ne začnejo prihajati računi za elektriko.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj